So namera da obezbedi materijalni sre-dstva za otvarawe na Univerzitet vo Isto~-niot del na toga {na Turcija (Osmansko Carstvo) vo koj }e se izu~uvaat Prirodnite nauki i Teologijata. Vo 1907 godina Said Nursi zaminuva za Istnabul. Vo Isatnbul za kratko vreme stanuva pro~uen vo nau~nite krugovi i so svoite dopisi i napisi vo toga{niot pe~at stanuva aktiven vo poli-ti~kiot `ivot.

Vo toa vreme Osmanliskoto carstvo i Is-tanbul se razbranuvaat od razni politi~ki nemiri i Said Nursi zastanuva otvoreno na stranata na Islamot. Vo nemirite koi {to nastanuvaat na 31 mart 1909 godina odigruva zna~ajna smiruva~ka uloga vo opa|aweto na politi~ite tenzii, no i pokraj toa go izve-duvaat pred sud. Na samiot sudski proces go proglasuvaat za nevin. Posle ovoj nemil nastan go napu{ta Istanbul i se vra}a na istok vo svojot roden kraj.

Do krajot na svojot `ivot ne mo`e da se spasi od razni pritisoci i torturi koi gi pravat vrz nego no i pokraj toa toj prodol-`uva so svojata slu`ba kon Imanot. Vo tie te{ki vremiwe i pod tie te{ki uslovi go zavr{uva svoeto monumentalno delo “Risa-le-i Nur”, delo od 6000 stranici Vo poslednoto stoletie od dvaeset-tiot vek na najubav i najuverliv na~in gi objasnuva i gi doka`uva Kur’anskite ajeti. So inspiracija napi{ano ova delo pred-stavuva najubav plod od negoviot te`ok i makotrpen `ivot.

Deneska deloto na Said Nursi ''Risa-le-i Nur'' e prevedeno na pove}e od ~eti-rieset jazici . Vo nekoi zemji na nivnite Univerziteti ova delo se izu~uva vo sklop na razni socijalni nauki. Se pravat Radio i Televiziski programi, se odr`uvaat Simpo-ziumi, se branat doktorski tezi, se na tema od delata na ''Risale-i Nur'' . Po se izgleda deka Said Nursi zaedno so svoeto delo ''Risale-i Nur'' }e `ivee ve~no.

Od Izdava~ot