Втор Дел

((Kolku li `ivotni ima koi {to ne gi izdr`uva{ (odgleduva{).Bog gi izdr`uva i niv vas i Toj e Onoj {to sé slu{a i sé znae. Sura Ankebut 29:60.)

Ej, vie vernici! ( koi ste so Iman) Od dosega{nite tekstovi si razbral kolu e {tetno neprijatelstvoto. I razberi deka kolku {to e omrazata {tetna za islamskiot `ivot isto i al~nosta e pogubna bolest. Al~nosta e pri~ina za beda i nosi nesre}a, poni`uvawe, siroma{tvo i nema{tija. Od site narodi evrejskiot narod so najgolema al~nost bezglavo se streme{e kon ovoj svet, poni`uvaweto i bedata na ovoj narod se naj-golem dokaz kon ova pravilo. Al~nosta vo `iviot svet, po~nuvaj}i od naj{irokiot krug pa se do najmalata edinka, poka`uva nega-tivno vlijanie. Pokornoto barawe na r’sk (obskrba, snabduvawe), naprotiv pretsta-vuva izvor na spokojstvo i sekade pret-stavuva pozitivno vlijanie. Ete, rastenijata i steblata koi {to davaat plodovi se eden vid od `iviot svet koj {to e zavisen od r’skot (snabduvaweto), spokojno i zadovolno stojat i ~ekaat i zatoa {to ne poka`uvaat al~nost nivniot r’sk (snabduvawe) tr~a prema niv i ishranuvaat mnogu pove}e potomci odkolku `ivotnite. [to se odnesuva do `ivotnite tie al~no tr~aat kon svojot r’sk (oskrba , snabduvawe) i kako posledica na toa pote{ko i so polno maki dospevaat do nego i voedno go navo|aat nedovolno. Vo krugot na `ivotonskiot svet, snabduvaweto od riznicata na so milost dozvolenost i so sovr{en i prijaten r’sk na tie mladi koi so jazikot na slabost i nemo}nost poka`uvaat pokornost, od edna strana i od druga strana neprijatniot i lo{ r’sk do koj ne dozvoleno i so polno te{kotii dova|aat stra{nite divi `ivotni koi al~no go napa|aat svojot r’sk, ni poka`uva deka al~nosta i grabe`livosta se pri~ina za beda i nema{tija, a deka pokornoto i zadovolno prifa}awe na ona {to se dava e razlog za rahmet/milost.
Evrejskiot narod koj {to vo ~ove~kiot krug najpove}e od site narodi al~no se lepe{e i so qubov se vrzuva{e za ovosvet-skiot `ivot i prima{e {lakanica na poni`uvawe i ugnetuvawe od site narodi kako i ma~ewe i predavstvo na toj narod poradi nedozvoleniot kapital steknat po zabranet pat so kamata. Do ovoj kapital makotrpno dova}aat, a od nego li~no nemaat nikakva korist osven blagajnicite na tie pari , poka`uvaat deka grabe`livosta i al~nosta se izvor na poni`uvawe i gubewe. Postjat mnogu na~ini koi zboruvaat za toa deka al~niot ~ovek sekoga{ e vo gubitok i deka pogovorkata:

(Arogantnosta i rasipni{tvoto se pri~ina za neuspeh.)

od strana na site e op{to prifatena kako univerzalna vistina. [tom e toa taka ako ja saka{ mnogu imovinata, bogatstvoto, baraj gi no ne so al~nost tuku so umnost za da ti bide dadeno pove}e.
Zadovolnite i umerenite vo sporedba so al~nite i grabe`livite se sli~ni na dve osobi koi {to vleguvaat vo priemnite odai na eden golemec. Edniot od niv si veli vo sebesi mene mi e dovolno samo da me primi, samo da se spsam od nadvore{not stud, duri i poslednotomesto da mi go dadat za mene e ~est. Vtoriot ~ovek kako da ima nekakvo pravo i kako da mora site nego da go po~i-tuvaat so drskost veli: “Mene treba da mi go dadat najgornoto mesto “, toj drsko vleguva so o~ite vpereni kon najvisokoto mesto sakaj}i da go dostigne. Me|utoa doma}inot go vra}a i mu go dodeluva najniskoto mesto i namesto da bide blagodaren vo srceto se luti i ne samo {to e nezadovolen tuku i go kritikuva doma}inot. A i doma}inot sprema nego postanuva laden uka`uvaj}i mu ja svjata odbojnost. Prviot ~ovek vleguva so skromnost i saka da sedne na najdolnoto mesto. Taa negova umerenost mu se dopa|a na doma}inot i mu veli: “Poveli na pogornoto mesto da sednete” i toj odej}i negovata blagodarnost i zadovolstvo se zgolemuvaat.
Ete svetot e edna golema odaja na milo-stlivost, povr{inata na zemjata e edna sof-ra (trpeza), stepenite na r’sk se kako mes-tata za sedewe vo odjata .