Дваесет и второ писмо | Дваесет и второ писмо | 13
(1-22)
Potoa se osvestiv, razmisliv i razbrav deka vo toj viziski son postoi edna mnogu golema vistina. Kako {to e doka`ano i objaveno vo dvaeset i pettiot zbor, na tema sporeduvawe i civilizacija so Kur'anskite zakoni vo op{testveniot `ivot na ~ovekot, korenot na sekoja nemoralnost i site konflikti se nao|aat vo ovie dve re~enici :
Prva:”Jas da bidam sit, a drugite i ako umrat ne mi e gri`a”
Vtora: “Ti raboti, a jas }e jadam”
Ona {to gi prodol`uva ovie zborovi i gi vrednuva e protekot na kamatata i otfrluvaweto na ze}atot.
Edinstveno re{enie koe {to }e gi izle~i ovie stra{ni nedorazbirawa vo dru{tvoto e sproveduvawe na ze}atot po edno op{to pravilo, potoa neminovnosta na postoeweto na ze}atot i zabranata na kamatata.
Pri toa ze}atot e najzna~aen stolb za prodol`uvawe na ~ove~kiot `ivot i toa ne samo za poedini li~nosti i posebni zdru`enija. Sigurno e deka najva`niot rukun za sre}en `ivot na celoto ~ove{tvo gle-dano vo op{to e ze}atot.
Vo op{testvoto postojat dva sloja bogati i siroma{ni. Zakonot e toj koj }e obezbedi bogatite da bidat milostivi i dobronamerni sprema siroma{nite, a siro-ma{nite sprema bogatite da iska`uvaat po{tuvawe i poslu{nost. Vo sprotivno, od ozgora vrz glavite na siromavite sleguva nasilstvo i ugnetuvawe dodeka od siro-ma{nite sprema bogatite se javuva omraza i dova|a do pobuna....Ovie dva sloja na op{t-estvoto sekoga{ se nao|aat vo duhovna vojna i vo eden sosema izme{an konflikt. I taka kako prodol`uvawe po~nuva da se gu{i vo vojnata pome|u trudot i kapitalot, sli~no na ona vo Rusija.
Ej vie plemeniti i sovesni!..i vie plemeniti i dobro~initeli! ! ^ovekot ima trikratna {teta vokolku davaweto ne e vo ime na ze}atot. Ponekoga{ imovinata si odi beskorisno . Bidej}i {tom ne dava{ vo ime na Allah, toa bi zna~elo deka saka{ blagodarnost, kutriot siromav go nosi{ vo sostojba na ropstvo i blagodarnost i pri toa ostanuva{ bez negovite vredni dovi (mo-litvi). Pri toa i imotot koj {to vo sa{nost e vo sops-tvenost na Vozvi{eniot Hak, kade {to ti si samo slu`benik koj {to ja dostavuva do negovite robovi, go smeta{ za svoj i pri toa ~ini{ neblagodarnost vrz Allahovite nimeti (blagodeti).
Vo kolku imotot go dava{ (deli{) kako ze}at, zatoa {to e vo ime na Allah, zara-botuva{ sevap i poka`uva{ blagodarnost vrz Allahovite nimeti (blagodeti). Duri i onoj zavisen ~ovek, bidej}i nema da bide primoran da ti se ulizuva (dodvoruva) nema da mu bide skr{eno dostoinstvoto, negovata dova (molitva) za tebe }e bide magbul (usli{ana).
Da, ako se sporedi kade se nao|a zarabotuvaweto na {tetata kako {to se dvoli~nosta i slavata so vlo`uvawe i poni`uvawe so davawe na ze}at ili mo`da so davawe na nafila (dobrovolno so cel na pravewe na dobro delo) ili pak vo nekoj drug oblik? A kade e pak praveweto na seta taa dobrina vo imeto na ze}atot i pri toa izvr{uvawe na farzot (obvrska koja mora da se izvr{i), kako i sevapot i iskrenosta i zarabotuva~kata na magbul dova?
("Slaven da si Gospode! Nie go znaeme samo ona {to Ti ne nau~i. Navistina samo Ti si séznaen i mudar. Sura Bakara 2:32
Gospode! Mu'minite se kako kamewa na edna zdrava zgrada, se potpiraat eden vrz drug i me|usebno si davaat sila.
" Zadovolstvoto od toa {to ~ovekot go poseduva (kolku i da e golemo ili malo) e najgolemo bogatstvo. [Süyûti, el-Fethü'l-Kebîr, 2:309).)
нема глас

Дваесет и второ писмо