Дваесет и второ писмо | Дваесет и второ писмо | 12
(1-22)

I vo najmalite raboti sekoj mo`e da go oseti lo{oto vlijanie na al~nosta. Na primer koga dvajca prosjaci baraat ne{to, onoj vo svoeto srce }e oseti odbojnost i `elba ni{to da ne mu dade na onoj {to al~no i so sila bara, a na drugiot koj {to e miren }e se so`ali i vo srceto }e oseti potreba da mu doeli ne{to.
Isto taka, na priwmer nave~er ako ima{ nesonica, vokolku ostane{ miren sonot mo`e da ti dojde, no vokolku po sekoja cena ska{ da zaspie{ i si veli{:”Aman samo da legnam, aman smo da zaspijam”, toga{ tvojot son vo potpolnost }e se izgubi .
Ili na primer so nestrpenie ~eka{ nekogo od kogo o~ekuva{ ne{to va`no i vo sebesi si veli{: ” U{te ne dojde, zo{to ne dojde” taka velej}i tvojata nestrplivost se gubi stanuva{ i si odi{. Ako posle edna minuta toj ~ovek dojde, toga{ dolgo o~ekuvaniot ishod se rasipuva.
Tajnata na site ovie zbidnuvawa e slednata: Kako {to za postanokot na lebot potrebna e niva, seewe, `neewe, vodenica, pekara itn. Taka i vo ureduvaweto na site raboti postoi mudra vnimatelnost i predostro-`nost. Poradi svojot instinkt ~ovekot ne mo`e da se vladee stalo`eno i vnimatelno odnosno ne mo`e da se vladee spored duhovnite skalila na taka poredenite rabo-ti. Toj ili }e preskoknuva po tie skalila i }e padne ili pak }e izostavi nekoe skalilo i nema da stigne do celta.
Ej vie, bra}a, zbrlaveni so gri`i za snabduvawe i so sredstvata za `ivot,opieni so al~nosta za ovoj svet, bidej}i e al~nosta vaka {tetna i pretstavuva zlo i kako na patot na al~nosta prifa}ate sekakvo poni-`uvawe i pri toa ne gledate {to e halal (dozvoleno), a {to haram (zabraneto), pri-fa}ate sekakva stoka i pri toa `rtvuvate mnogu od toa {to vi e potrebno za ahi-retskiot `ivot, vie pri toa go otfrlate ze}atot, koj e eden va`en del (ru}un) od islamskite principi! Me|utoa ze}atot e pri~ina za beri}et i za ottrgnuvawe na nesre}ite. Onoj koj {to ne dava ze}at vo sekoj slu~aj }e izgubi del od svojot imot vo vrednost od ze}atot ili pak nepotrebno }e ja dade ili }e mu se slu~i nekoja nesre}a koja }e mu ja zeme.
Vo pettata godina od prvata svetska vojna vo eden vistinski son bev pra{an: “Zo{to na Muslimanite im se slu~uva ovoj glad, nestanok na imotot i ovie te{ki fizi-~ki maki?” Vo sonot odgovoriv:”Vozvi{eniot Hak bara eden del do imotot koj {to ni go dava (Zabele{ka 1: Odnosno od godı{nata rekolta na `itoto ili sli~no na `itoto se dava edena desetina), a od drug del na imotot edna ~etiriesetina (Zabele{ka 2: Odnosno od ~etirieset dela koi ti bea dadeniv, sekoja godina da trguva{ i da zarabotuva{ ili so zgolemuvawe na `ivotinskoto potomsvo, voglavno dava novi deset dela) seto toa kako bi ni dalo mo`nost da ja zarabotime dovata na siromasite i voedno da go spre~ime nivniot gnev i nivnata omraza. Nie pak poradi na{ata al~nost ne dadovme ze}at. Vozvi{eniot Hak zede od toj nasobran ze}at 30 delovi od 40 i od 10 delovi 8.
U{te sekoja godina bara{e od nas gladuvawe vo koe ima sedumdeset mudrosti. Nie se so`alivme na svojot nefs i ne mo`evme da ja podneseme ovaa preodana glad vo koja se u`iva. Vozvi{eniot Hak kako kazna ni dade so maka na nekoj na~in da patime (gladuvame) i pri toa da ne prati nesre}a i nema{tija od sedumdeset stra-ni.....Pri toa od nas bara{e vo tek na dveset i ~etiri ~asa da obavuvame ubavi, voz-vi{eni, sveti i korisni Rabbanievi pro-pisi. Nie bevme mrzlivi i ne gi obavuvavme tie propisi i molitvi. I toj eden ~as go spoivme so drugite ~asovi i go potro{ivme beskorisno. Vozvi{eniot Hak kako kefaret (otplata) za toa ni dade pet godini so u~ewe (obuka) i naredbi (propisi) i tr~awe da go obavuvame toj namaz” si rekov.

нема глас