Na vtoroto pra{awe odgovarame: Vo kolku raznovrsnosta i pristrasnosta se vo imeto na pravdata, toga{ na tie {to se vo pravo toa mo`e da im bide mesto za uto~i{te. Me|utoa dene{nata {tetna pristasnost i podelenost koja e vo imeto na nefret (omraza) e takvo mesto za uto~i{te na onie {to ne se vo pravo i ne mo`e da bide to~ka za potpirawe. Ako [ejtanot (\avolot) dojde kaj podmolniot ~ovek koj {to e istomislenik so ednata strana, pomagj}i mu pri toa vo ideite u{te pove}e go naveduva na oddeluvwe, takov ~ovek }e mu bide blagodaren na [ejtanot. Vo kolku pak na sprotivnata strana mu prijde ~ovek kako Melek (Angel), onoj zavidliviot kon nego }e poka`e golema nepravda i ha{a! (naprotiv!) }e go prokolnuva.
Na tretoto pra{awe odgovarame: Vo kolku diskusijata e vo ime na pravdata i vistinata, zaedno i usoglaseni vo celta i su{tinata, a se razminuvaat samo vo pri~i-nite, pritoa uka`uvj}i na sekoj vistinit pravec, }e bide vo slu`ba na pravoto i vis-tinata. Me|utoa od pristrasni i podmolni diskusii na voobrazeni i gordi {to se za slava i istaknuvawe, za nefsot {to stanal surov i tvrdokoren nema sjaj na vistinata, od niv izbiva nered i omraza. Bidej}i ako e potrebno da diskutiraat za zaedni~kite celi na zemjinata topka, nivnite idei ne mo`at da najdat zaedni~ka to~ka. Bidej}i ne se vo ime na pravdata, odat prekumerno i nemaat granici, stanuvaat pri~ina za pode-lbи koi ve}e ne mo`at da se soedinat. Sostojbata vo svetot e svedok za ova.

Zaklu~ok:

(Za Allah da se saka, za Allah da ne se saka i za Allah da se nareduva.)

Deka ovie visoki zakoni ne se principi na odnesuvawe, razdorot i razedi-nuvaweto bi zele {iroki razmeri.
Da, ako ne se ka`e :

(ZA Allah da ne se saka i za Allah da se nareduva.. Buharî, Îman: 1;Ebû Dâvud, Sünnet: 2; Müsned, 5:146)
i tie principi ne gi zeme vo obzir, sakaj}i da se postapi pravedno }e se napravi nepra-vda (zulum).

Nastan od koj treba da se izvde pouka
Edna{ Imam-i Ali Radijallahu Anh, frlil eden nevernik na zemja. Koga ja isukal sabjata i sakal da go ubie, never-nиkot go pluknal Alиja, toga{ toj go ostavil nevernikot i ne go ubil.
]afirot (nevernikot) go pra{al:” zo{-to ne me ubie{“, a Alija mu odgovoril: “Sa-kav da te ubijam vo imeto na Allah x.{. no ti me plukna, a toa vo mene sozdade gnev, vo toa se vme{a i del od mojot nefs i iskrenosta se povredi. Zatoa ne te ubiv.
Na toa }afirot mu odgovori: “Sakav da te nalutam da me ubie{ {to pobrgu, bidej}i vi e verata taka ~ista i iskrena, taa e prava vera (Hak).