Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
Дваесет и второ писмо | Дваесет и второ писмо | 6
(1-22)
Na~in na osloboduvawe od zavist
Neka zavidliviot podrazmisli za krajot na ona {to zaviduva. ]e razbere deka ubavinata, silata i goleminata {to mu pri-pa|aat na konkurentot se privremeni, dava-at malku polza, a mnogu maka. Ako pak se odnesuva na Ahiretskite osobini, na niv i onaka nemo`e da se zavidi. Ako duri i na niv im zaviduva toga{ takov ~ovek voedno e i licemer {to ahiretskata zarabotuva~ka ja uni{tuva na ovoj svet, ili pak smeta deka li~nosta na koja e qubomoren e licemer i taka ~ini nepravda i zulum. Ako na kon-kurentot mu se slu~i nesre}a toj ~uvstvuva zadovolstvo i ne se raduva na negovite nimeti, tuku se luti na Bo`jata sudbina {to mu gi dodelila. Kako da ja kritikuva sud-binata i se protivi na Allahoviot rahmet. Onoj {to ja kritikuva sudbinata udira so glavata na nakovalana i ja kr{i glavata. Onoj {to go kritikuva rahmetot se li{uva samiot sebe od rahmet.
Kakva e taa sovest,koja pri toa da ne e rasipana i koj insaf mo`e da izdr`i vzaemno neprijatelstvo i gnev od godina dena , koi {to od druga strana ne se vredni nitu eden den da se spomenuvaat. No za zlo koe {to ti doa|a od bratot mu’min, ne mo`e{ da go osudi{ samo nego, bidej}i:
Prvo: vo toa zlo ima udel i samata sudbina. Toj del na sudbinata treba da se izdvoi i so razbirawe toj del da se vozvrati.
Vtoro: oddeluvaj}i go udelot na nef-sot i [ejtanot (\avolot) kon taa osoba ne treba da se odnesuva neprijatelski, tuku so so`aluvawe na porazen nefs i da se ~eka pokajuvawe.
Treto: ti sogledaj go nedostatokot na svojot nefs, kogo ne go gleda{ ili ne saka{ da go vidi{ pa eden del daj mu i nemu. Ako na preostanatiot mal del odgovori{ i postapi{ velikodu{no, oprostuvaj}i so toa najsigurno i najbrgu }e go pobedi{ nepri-jatelot, }e se spasi{ od zulumot i {tetata. Vo sprotivno }e bide{ kako ludiot pijan Evrein koj par~iwata na stakloto i mrazot gi kupuva so dijamanti i sprema ovozemnite predmeti se odnesuva al~no i so pakost kako da ve~no }e ostane na ovoj Svet. Ova e navistina stra{na svirepost i ludilo.
Ete, ako se saka{ samiot sebe, ne dozvoluvaj vo tvoeto srce da vleze {tetno neprijatelstvo i ideja za osveta. Vo kolku pak vo srceto ti postoi vakvo ne{to ne slu{aj {to ti zboruva tuku poslu{aj {to veli sledbenikot na vistinata Hafz’i [iraz:
odnosno: ”Svetot ne e takva imovina koja e vredna za rasprava .“ Poradi toa {to e privremen i minoven pa nema vrednost. Ako ogromniot svet e takov toga{ }e rzbere{ kolku se ovosvetskote raboti sitni i bez-vredni ....U{te rekol :
“Dva zbora tolkuvaat i zarabotuvaat spokojstvo na dvata sveta: Sprema prijatelot da se odnesuva{ golemodu{no i plemenito, a sprema neprijatelot mi-roqubivo.”
Neka zavidliviot podrazmisli za krajot na ona {to zaviduva. ]e razbere deka ubavinata, silata i goleminata {to mu pri-pa|aat na konkurentot se privremeni, dava-at malku polza, a mnogu maka. Ako pak se odnesuva na Ahiretskite osobini, na niv i onaka nemo`e da se zavidi. Ako duri i na niv im zaviduva toga{ takov ~ovek voedno e i licemer {to ahiretskata zarabotuva~ka ja uni{tuva na ovoj svet, ili pak smeta deka li~nosta na koja e qubomoren e licemer i taka ~ini nepravda i zulum. Ako na kon-kurentot mu se slu~i nesre}a toj ~uvstvuva zadovolstvo i ne se raduva na negovite nimeti, tuku se luti na Bo`jata sudbina {to mu gi dodelila. Kako da ja kritikuva sud-binata i se protivi na Allahoviot rahmet. Onoj {to ja kritikuva sudbinata udira so glavata na nakovalana i ja kr{i glavata. Onoj {to go kritikuva rahmetot se li{uva samiot sebe od rahmet.
Kakva e taa sovest,koja pri toa da ne e rasipana i koj insaf mo`e da izdr`i vzaemno neprijatelstvo i gnev od godina dena , koi {to od druga strana ne se vredni nitu eden den da se spomenuvaat. No za zlo koe {to ti doa|a od bratot mu’min, ne mo`e{ da go osudi{ samo nego, bidej}i:
Prvo: vo toa zlo ima udel i samata sudbina. Toj del na sudbinata treba da se izdvoi i so razbirawe toj del da se vozvrati.
Vtoro: oddeluvaj}i go udelot na nef-sot i [ejtanot (\avolot) kon taa osoba ne treba da se odnesuva neprijatelski, tuku so so`aluvawe na porazen nefs i da se ~eka pokajuvawe.
Treto: ti sogledaj go nedostatokot na svojot nefs, kogo ne go gleda{ ili ne saka{ da go vidi{ pa eden del daj mu i nemu. Ako na preostanatiot mal del odgovori{ i postapi{ velikodu{no, oprostuvaj}i so toa najsigurno i najbrgu }e go pobedi{ nepri-jatelot, }e se spasi{ od zulumot i {tetata. Vo sprotivno }e bide{ kako ludiot pijan Evrein koj par~iwata na stakloto i mrazot gi kupuva so dijamanti i sprema ovozemnite predmeti se odnesuva al~no i so pakost kako da ve~no }e ostane na ovoj Svet. Ova e navistina stra{na svirepost i ludilo.
Ete, ako se saka{ samiot sebe, ne dozvoluvaj vo tvoeto srce da vleze {tetno neprijatelstvo i ideja za osveta. Vo kolku pak vo srceto ti postoi vakvo ne{to ne slu{aj {to ti zboruva tuku poslu{aj {to veli sledbenikot na vistinata Hafz’i [iraz:
odnosno: ”Svetot ne e takva imovina koja e vredna za rasprava .“ Poradi toa {to e privremen i minoven pa nema vrednost. Ako ogromniot svet e takov toga{ }e rzbere{ kolku se ovosvetskote raboti sitni i bez-vredni ....U{te rekol :
“Dva zbora tolkuvaat i zarabotuvaat spokojstvo na dvata sveta: Sprema prijatelot da se odnesuva{ golemodu{no i plemenito, a sprema neprijatelot mi-roqubivo.”
нема глас