Sigurno e deka ~ovekot e mnogu lo{. (Sura Ibrahim 14:34)

se tvrdi deka vo kolku poradi zamerka i omraza kon eden mu’min, neprijatelstvoto se pro{iruva i na drugite rodnini od negovoto semejstvo toga{ toa pretstavuva golem zu-lum. Ako [erijatot i islamskata mudrost te predupreduvaat na toa, kako toga{ }e se smeta{ za praveden i }e re~e{ “Jas sum vo pravo!”
Vo pogled na vistinata pri~inite na neprijatelstvata, lo{oto i zloto se zbieni i neproyirni kako zemja i ne mo`at da se prenesat i reflektiraat na drug. No sosema e drugo ako nekoj gi prifa}a niv i napravi zlo. Dobroto koe e pri~ina za qubov e Nur, kako {to i qubovta e sila. Nivnata osobina e prene-suvawe i reflektirawe na drug. Poradi toa i pogovorkata glasi: “I prijatelot od prijatelot e prijatel” i u{te edna narod-nata pogovorka koja veli : “Zaradi qubov na edno oko se sakaat pove}e o~i”, ovaa pogovorka e poznata vo pove}e jazici.
Ej ti okruten ~oveku! bidej}i vistinata e vakva, vo kolku si praveden }e razbere{ kolku e sprotivno na vistinata da poka`e{ i odgleduva{ neprijatelstvo kon nedol-`niot rodnina ili brat na ~ovekot kogo mrazi{.

^etvrt pravec: I vo odnos na indi-vidualniot `ivot, pristrasnosta, inaetot i zavista predstavuvaat zulum.(nasilstvo).
Poslu{aj nekolku principi koi se osnova na ovoj pravec:
Prv: Vo kolku smeta{ deka tvojata profesija i tvoite idei se ispravni, ima{ pravo da re~e{: “Mojata profesija e is-pravna “ ili “Podobra od drugi” me|utoa nema{ pravo da re~e{ “Samo mojata pro-fesija e ispravna”. So tajnata :

(Doroto oko sramnite raboti ne gi gleda, lo{oto oko gi bara nedostatocite kaj drugi. Ali Mâverdî, Edebü'd-Dünyâ ve'd-Dîn, s.10; Dîvânü'ş-Şâfiî, s.91.)

Tvoite okrutni pogledi, bezna~ajnite i pristrasni razmisluvawa i idei ne mo`at da bidat presudni. Profesijata na nekoj drug ne mo`e da ja osudat kako neispravna.

Vtor: Ona {to e pravilno da stori{ e: Sé {to }e ka`e{ da bide vistina . Me|utoa nema{ pravo sekoga{ da ja zboruva{ vis-tinata” bidej}i kaj ~ovekot koj {to ne e so ~isti i plemeniti misli kao tebe, mo`e da predizvika revolt, sprotivi reakcii i da go naluti.

Tret: Vo kolku saka{ da stori{ neprijatelstvo toga{ stori go toa sprema neprijatelstvoto vo tvoeto srce, probaj toa da go iskorne{ od svoeto srce. Pokraj toa probaj da gi prevospita{ onie koi na tebe ti nanesuvaat najpove}e zlo, odnosno svojot ne-fs (nagon), koj e sklon za nanesuvawe na nefsani (nagonski) strasti i haram (zabra-neti) `elbi. Za qubov na toj zloben nefs nemoj da bide{ neprijatel na mu’minot . Vo kolku saka{ da poka`e{ neprijatelstvo stori go toa kon nevernicite i }afirite, bidej}i niv gi ima mnogu, bidi niven nepri-jatel. Vo kolku saka{ da go pobedi{ pro-tivnikot, na negovoto zlo vozvrati so dobro, vo kolku i ti vozvrati{ so lo{o, toga{ ne-prijatelstvoto i omrazata }e se zgolemat. Ako i na izgled bide pobeden, vo srceto zlobata i neprijatelstvoto }e prodol`at. Vo kolku pak vozvrati{ so dobro nepri-jatelot }e se pokae i }e ti stane prijatel. Prema praviloto: