Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
SURA XLIV
“ED-DUHAN” (“^ad”)
Mekka - 59 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Ha, Mim!
2. Se kolnam vo Knigata jasna!
3. Da, Nie ja objavivme, vo edna no} blagoslovena. Nie sme, navistina, opomenuva~i!
4. Vo nea se oddeluva sekoja naredba mudra ;
5. naredbata Na{a: Nie, navistina, ispra}avme pejgamberi:
6. od Gospodarot tvoj milost. On, navistina, e Slu{a~ i Znalec!
7. Gospodarot na nebesata i na Zemjata i na ona {to e me|u niv - ako ste uvereni.
8. Nema drug bog osven Nego. On o`ivuva i On usmrtuva. Gospodarot va{ i Gospodarot na predcite va{i odamne{ni!
9. No, ne! Tie se somnevaat! Se zabavuvaat!
10. Pa, po~ekaj go Denot vo koj nebesata }e ponesat ~ad jasen,
11. koj }e gi pokrie lu|eto. Ova e kazna bolna.
12. Gospodare na{, otstrani ja od nas kaznata; nie sme, navistina, vernici!
13. Od kade im Opomena? Ve}e im dojde pejgamberot jasen!
14. Potoa gi svrtea ple}ite kon nego i rekoa: “On e pou~en! Lud e!”
15. Nie, sekako, ne{to }e otstranime od kaznata; da, no vie }e se vratite vo mnogubo{tvo
16. na onoj Den koga }e gi zafateme so zafat golem, toga{, navistina, Nie }e im se odmazdime.
17. Pred niv Nie i narodot na faraonot go stavivme vo isku{enie, i im dojde pejgamber blagoroden:
18. “Ispolnete go va{iot dolg kon mene, o Allahovi robovi! Pejgamber sum va{, navistina, doverliv!”
19. I: “Ne vozdignuvajte se nad Allah. Jas, navistina, vi donesuvam jasen dokaz!
20. Da, jas baram za{tita od Gospodarot moj i od Gospodarot va{, za da ne me kamenuvate,
21. a ako, pak, ne veruvate vo mene, pa ostavete me!”
22. Go povikaa, toga{, Gospodarot svoj: “Ovoj, navistina, e narod nasilni~ki!”
23. “Pobrzaj so robovite Moi no}e. ]e bidete sledeni, navistina! -
24. Ostavi go moreto otvoreno; taa vojska nivna }e bide potopena.”
25. Kolku bav~i i izvori ostavija,
26. i posevi i mesta blagorodni,
27. i blagodati isto taka na koi im se raduvaa?
28. Ete, taka e: Nie odredivme da gi nasledat drugi lu|e.