SURA XIV
“IBRAHIM” (Ibrahim)
Mekka - 52 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Elif, lam ra! Kniga koja Nie ti ja objavivme za da gi izvede{ lu|eto od temnini vo svetlina, so odobrenieto od Gospodarot nivni, kon Patot na Silniot i za blagodarnost Dostojniot:
2. Allah, ~ija sopstvenost e se ona {to e na nebesata i na Zemjata. Te{ko na nevernicite od kaznata `estoka!
3. Onie koi pove}e go qubat `ivotot na ovoj svet od `ivotot na Ahiret, i koi odvra}aat od Allahoviot pat, i koi nastojuvaat da go iskrivat... onie se skr{nati vo zabluda dale~na!
4. I Nie isprativme pejgamber samo na jazikot od narodot negov za da im objasni. Pa, Allah skr{nuva vo zabluda kogo saka i On upatuva kogo saka. On e Silen i Mudar!
5. I Musa, sekako, Nie go isprativme so znamenijata Na{i: “I izvedi go narodot svoj od temnini vo svetlina. I opomeni go so denovite Allahovi.” Vo toa, navistina, ima znamenija za sekoj koj e trpeliv i blagodaren!
6. I koga Musa mu re~e na narodot svoj: “ Setete se na blagodatot Allahov kon vas koga On ve izbavi od lu|eto faraonovi, koi vi zadavaa najlo{a kazna, koi gi kolea sinovite va{i a gi ostavaa vo `ivot }erkite va{i. Ete, imavte belja golema od Gospodarot va{!”
7. I koga Gospodarot tvoj vozglasi: “Da, ako ste blagodarni }e vi zgolemam, a ako ne ste blagodarni... kaznata Moja e `estoka, navistina!”
8. I Musa zboruva{e: “Ako ne veruvate, i vie i site onie na zemjata... ta, Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen!”
9. Ne vi dojde li ka`uvaweto za onie pred vas, za narodot na Nuh, za Ad i za Semud? I za onie po niv. Samo Allah gi znae! Im donesoa pejgamberite nivni jasnotii i onie, stavaj}i gi racete svoi na ustite, zboruvaa: “Da, ne veruvame vo ona so {to ste isprateni. I nie sme, navistina, vo somnenie i vo neizvesnost vo ona kon {to n# povikuvate!”
10. Pejgamberite nivni rekoa: “]e se somnevate li vo Allah, Sozdatelot na nebesata i na Zemjata? On ve povikuva za da vi gi prosti grevovite va{i i da vi dade rok se do edno vreme opredeleno .” Zboruvaa: “Vie ste samo lu|e nam sli~ni. Posakuvate da n# odvratite od ona {to go obo`avaa predcite na{i... ta, donesete ni dokaz jasen!”
11. Pejgamberite nivni im zboruvaa: “Nie sme, navistina, samo lu|e vam sli~ni. No, Allah dava prednost komu saka od robovite Svoi. I ne e na{e da vi doneseme dokaz osven so odobrenieto Allahovo. Pa, vrz Allah se potpiraat vernicite!