SURA LXXXI
“ET-TEKVIR” (“Pomra~uvawe”)
Mekka - 29 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. I koga Sonceto }e se pomra~i,
2. i koga yvezdite }e popa|aat,
3. i koga brdata }e se pomestat,
4. i koga kamilite bez sopstvenici }e ostanat,
5. i koga divite `ivotni }e se ispome{aat,
6. i koga moriwata so plamen }e se ispolnat,
7. i koga du{ite }e se obedinat so telata svoi,
8. i koga devoj~eto `ivo pogrebano vo zemja }e bide pra{ano:
9. “Zaradi koj grev e ubieno?”
10. I koga stranicite }e se otvorat,
11. i koga nebesata }e se otstranat,
12. i koga Xehennemot }e se razgori,
13. i koga Xennetot }e se pribli`i...
14. }e uznae du{ata {to si podgotvila!
15. No, ne! Se kolnam vo yvezdite {to se skrivaat,
16. koi se dvi`at i koi is~eznuvaat,
17. se kolnam i vo no}ta koga taa zatemnuva,
18. i vo utroto koga di{e,
19. Kur anot, navistina, e Govor na melek pratenik blagoroden,
20. od sopstvenikot na mo}ta, koj poseduva mesto po~esno kaj Ar{ot,
21. kogo go slu{aat i u{te e doverliv...
22. pa, drugarot va{ ne e lud!
23. Go zdogleda vo vidicite jasni,
24. i toj ne e {kr`av za Nevidlivoto,
25. pa, toa ne e Govor na [ejtanot prokolnat!
26. Pa, kade ste kinisale?
27. pa, toa e samo Opomena za svetovite;
28. za onoj me|u vas koj saka da bide po patot vistinski!
29. A ona {to go sakate e samo so posak Allahov, Gospodarot na svetovite!