Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
SURA XII
“JUSUF” (Jusuf)
Mekka - 111 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Elif, lam, ra! Eve, ajeti od Knigata jasna,
2. Nie go objavivme, navistina, Kur'anot na arapski za da sfatite.
3. I Nie ti gi ka`uvame najubavite ka`uvawa, objavuvaj}i ti go ovoj Kur'an, iako pred nego be{e megu nevnimatelnite!
4. I koga Jusuf mu re~e na babo mu: "O babo, vo son vidov, navistina, edinaeset yvezdi, i Sonceto i Mese~inata kako mi se poklonuvaat!"
5. Babo mu re~e: “O sinko, ne ka`uvaj go sonot tvoj na bra}ata tvoi, za{to }e ti napravat nekakva spletka. [ejtanot, navistina, e otvoren neprijatel za ~ovekot.”
6. Ete, taka Gospodarot tvoj }e te odbere i }e te pou~i vo tolkuvaweto na nastanite i }e go nadopolni blagodatot Svoj vrz tebe, i vrz semejstvoto na Jakub onaka kako {to go usovr{i na tvoite predci, pred tebe, na Ibrahim i na Ishak. Gospodarot tvoj, navistina, e Znalec i Mudar!”
7. I pri Jusufa i pri bra}ata negovi ima, sekako, znamenija za pra{uva~ite;
8. koga onie rekoa: “Da, Jusuf i brat mu se pomili kaj babo ni, a nie sme, navistina, dru`ina, i babo ni, sekako, e vo zabluda jasna!
9. Ubijte go Jusufa ili izgonete go vo nekoja zemja. Liceto od babo vi kon vas }e bide upraveno i }e bidete, po nego, dobar narod!”
10. I eden me|u govornicite nivni re~e: “Ne ubivajte go Jusufa, tuku frlete go, ako ve}e toa go pravite, vo dnoto na bunarot, pa }e si go zeme nekoj karavan.”
11. Rekoa: “O babo na{, zo{to nema{ doverba vo nas za Jusuf? Nie nego, navistina, samo }e go sovetuvame!
12. Isprati go utre so nas vo pro{etka da se poigra. Navistina, }e go ~uvame!”
13. Toj re~e: “Da,zagri`en sum da ne go odvedete i se pla{am da ne go izede volk koga ne }e mu obrnete vnimanie.”
14. Tie rekoa: “Pa, kako }e go izede volk: nie sme dru`ina golema, navistina! I taka sigurno bi bile porazeni.”
15. I bidej}i go odvedoa se soglasija da go frlat na dnoto od eden bunar. I tuka Nie mu objavivme: “Ti, navistina, }e im donese{, vo vrska so rabotata nivna, vesti za ova. I tie ne }e prepoznaat.”
16. I dojdoa bra}ata na Jusuf kaj babo im no}e, pla~ej}i,
17. i rekoa: “O babo na{, nie bevme oti{le da se nattr~uvame i go ostavivme Jusufa da ni gi ~uva stvarite, pa go izede volk. E, pa, nema li da ni poveruva{; iskreni sme, navistina!”