Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
Xuz 17
SURA XXI
“EL-ENBIJA” (“Pejgamberi”)
Meka - 112 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Za lu|eto se pribli`uva presmetkata nivna, a tie se bezgri`ni i ramnodu{ni kon nea.
2. Opomenata od Gospodarot nivni ne im dojde a da ne ja soslu{aat i so nea da ne se izigruvaat.
3. Srcata nivni se rasfrlani; tajno si {epotat i si se doveruvaat onie koi zulum napravija: “Neli ova e ~ovek vam sli~en? ]e se poveduvate li za vol{ebni{tvoto a gledate deka toa e taka.”
4. Re~e: “Gospodarot moj go znae govorot i na nebo i na Zemja. On e Slu{a~ i Znalec!”
5. No, ne! Samo velat: “Toa se samo sni{ta nejasni; toa e samo laga. Toj e poet, pa ni dojde so znamenie kako {to bea do{le odamne{nite.”
6. Gradot pred niv {to Nie go uni{tivme ne veruva{e. Pa, }e veruvaat li tie?
7. I pred tebe Nie ispra}avme lu|e na koi im objavivme. Pa, pra{aj gi Sledbenicite na Opomenata ako vie, navistina, ne znaete.
8. I Nie ne gi napravivme tela, koi ne jadat hrana i koi bi bile ve~ni.
9. Potoa se ovistini vetuvaweto; toga{ Nie gi izbegnavme onie koi sakavme, a rasipanite gi uni{tivme.
10. Nie, sekako, ti objavivme Kniga vo koja ima opomena za vas. Nema li da se vrazumite?
11. I kolku gradovi Nie gi snemavme koi bea zulum}ari i po niv sozdadovme drugi lu|e.
12. I bidej}i ja usetija strogosta Na{a vedna{ od gradot izbegaa.
13. Ne begajte, vratete se onamu kade {to `iveevte udoben `ivot, i vo ogni{tata va{i, bidej}i }e bidete odgovorni.
14. Rekoa: “Te{ko nam! Nie, navistina, bevme zulum}ari.”
15. I toa nivno dovikuvawe ne prestanuva{e s# dodeka Nie ne gi napravivme `ito po`neano.
16. I Nie ne gi sozdadovme nebesata i Zemjata i ona {to e me|u niv za da si igrame.
17. Koga bi posakale da se zabavuvame so toa Nie ne bi zele ni{to od Nas, no toa Nie ne go pravime.