Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
39. Ili koga nevernicite bi znaele koga }e se ostvari, ognot ni od licata nivni ni od ple}ite nivni ne bi mo`ele da go otstranat a nitu, pak, bi im se pomognalo,
40. tuku bi im do{lo odnenade`, v~udoneviduvaj}i gi, i ne }e mo`at da go otstranat i toga{ ne }e bidat zdogledani.
41. Bea ismevani i pejgamberite pred tebe, sekako! Pa, kaj onie od niv koi se ismevaa im se ostvari ona za {to, tokmu, se ismevaa.
42. Ka`i: “Koj }e ve {titi denono}no od Milostiviot?” Tie se kon Opomenata na Gospodarot svoj ramnodu{ni!
43. Ili, pak, }e gi poddr`i{ bo`estvata a ne Nas? Onie ne mo`at sebesi da si pomognat, a nitu pak od Nas da gi pridru`uvaat.
44. No, za niv i predcite nivni Nie odredivme da u`ivaat s# dodeka vremeto ne im se prodol`i. Ne gledaat li deka Nie, navistina, ja stesnuvame zemjata od krai{tata nejzini? I onie li se pobednici?
45. Ka`i: “Jas ve opomenuvam, navistina, so objavata.” No, gluvite ne go slu{aat povikot koga }e bidat opomenati.
46. I koga bi gi doprel samo eden zamav od kaznata na Gospodarot tvoj sigurno bi rekle: “Te{ko nam! Nie, navistina, bevme zulum}ari!”
47. Na Denot suden Nie }e gi postavime merilata na pravdata i toga{ ne }e bide o{teten. I ako ne{to bide sitno kolku edna golu{ka }e mu go dademe. Dosta e toa {to Nie }e presmetuvame.
48. Nie ve}e i na Musa i na Harun im dadovme Razdeluva~ na vistinata od nevistinata, i Svetlina i Opomena za bogobojazlivite,
49. koi se pla{at od Gospodarot svoj vo tajnost i koi go predviduvaat ^asot opredelen.
50. A ovoj Kur’an e blagoslovena Opomena koja Nie ja objavivme. E, pa, go prenebregnuvate li?
51. I na Ibrahim Nie mu go dadovme pokazot negov i porano. I Nie dobro go poznavavme.
52. Koga mu re~e na babo mu i na narodot svoj: “Kakvi se ovie konturi kon koi vie se oddavate?”
53. Rekoa: “Gi najdovme predcite na{i kako gi obo`avaat.”
54. Re~e: “Vie i predcite va{i ve}e skr{navte vo zabluda o~igledna!”
55. Rekoa: “Ni dojde li so vistina ili, pak, si igra{?”
56. Re~e: “No, ne! Gospodarot va{ e Gospodarot na nebesata i na Zemjata; On niv, tokmu, gi sozdade. Jas sum va{ svedok.
57. I se kolnam vo Allah deka, {tom }e se oddale~ite, sigurno }e gi skr{am kipovite va{i.”
58. Vsu{nost, gi zdrobi vo par~iwa, osven golemiot za da mu se obratat.
59. Rekoa: “Koj go napravi ova so bo`estvata na{i? Toj, navistina, e zulum}ar!”
60. Rekoa: “Slu{navme za edno mom~e koe go spomenuvaat; go vikaat Ibrahim.”
61. Rekoa: “Dovedete go pred o~ite na lu|eto za da posvedo~at!”
62. Rekoa: “O Ibrahim, ti li go napravi ova so bo`estvata na{i?”
63. Re~e: “Ne, toa go napravi najgolemiot od niv: ete, pra{ajte go! Ako zboruvaat?”
64. Pa se prisobraa i rekoa: “Vie ste, navistina, zulum}ari!”