SURA LXVIII
“EL-KALEM” (“Kalem”)
Mekka - 52 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Nun! Se kolnam vo kalemot i vo ona {to onie go pi{uvaat:
2. ti ne si, so blagodetot na Gospodarot tvoj, lud,
3. i }e dobie{ nagrada koja nikoga{ ne }e prestane, navistina!
4. Da, golem ahlak poseduva{ ti!
5. Pa, }e vidi{ a i onie }e vidat,
6. koj me|u vas, tokmu, e ludiot!
7. Gospodarot tvoj, sekako, e Onoj koj najdobro go znae onoj koj skr{nal vo zabluda od patot Negov, i On najdobro gi znae upatenite!
8. Pa, ne slu{aj gi la{kovcite!
9. Posakuvaat da se sploti{ pa i tie da se splotat.
10. I ne bidi poslu{en na nieden golem kolna~ prezren!
11. golem klevetnik, prenesuva~ na zborovi,
12. koj spre~uva dobro, golem prestapnik, golem gre{nik,
13. nezasiten i, pokraj toa, nepovikan gostin
14 zatoa {to ima imot i sinovi,
15. koj, koga mu se ka`uvaat ajetite Na{i, veli: “Toa se prikaski odamne{ni!”
16. Nie }e go obele`ime na nosot.
17. Nie gi stavame vo isku{enie onaka kako {to gi stavivme vo isku{enie sopstvenicite na edna bav~a koga se zakolnaa deka }e ja oberat {tom }e stanat izutrina,
18. koi ne rekoa: “In{aellah!”
19. Pa, edna nesre}a od Gospodarot tvoj ja pogodi bav~ata dodeka onie spieja,
20. i izutrinata, ete,be{e pustelija,
21. i tie, toa utro, se povikaa me|usebno:
22. “Odete izutrina kaj posedot va{ ako sakate da go berete!”
23. I toga{ trgnaa, zboruvaj}i ednisodrugi po pat:
24. “Nikakov siromav denes neka ne vi vleze vo bav~ata va{a!”
25. I izutrinata izlegoa uvereni vo {kr`avosta svoja.
26. I bidej}i ja vidoa bav~ata, rekoa: “Da, nie sme vo zabluda skr{nati
27. i u{te se ni e skrateno!”
28. Najumereniot me|u niv re~e: “Neli vi rekov deka Allaha treba da Go slavite?”