SURA LXXXIV
“EL-IN[IKAK” (“Cepewe”)
Mekka - 25 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Koga neboto }e se rascepi,
2. i koga Gospodarot negov }e go poslu{a. - On e Komu treba da se bide poslu{en,
3. i koga zemjata }e se poramni,
4. i koga }e go isfrli ona {to e vo nea i }e stane prazna,
5. i koga Gospodarot nejzin }e Go poslu{a... On e komu treba da se bide poslu{en!
6. O ~oveku, ti, navistina, se trudi{ kon Gospodarot tvoj, so trud, i nego }e go najde{!
7. [to se odnesuva do onoj so dodelenata mu Kniga vo rakata, desna,
8. }e polaga smetka lesna,
9. i }e se vrati kaj semejstvoto svoe, radosen!
10. A {to se odnesuva, pak, do onoj so dadenata mu Kniga, zad ple}ite negovi,
11. pa, }e si posakuva propast,
12. i vo Sair }e bide turnat.
13. Pa toj me|u semejstvoto negovo be{e radosen,
14. toj, navistina, zamisluva{e deka nikoga{ ne }e se vrati.
15. I u{te kako! Gospodarot negov, navistina, go gleda!
16. No, ne! Se kolnam vo crveniloto ve~erno,
17. i vo no}ta i vo ona {to taa }e go zbere,
18. i vo Mese~inata koga }e se ispolni,
19. }e pominuvate od edna vo druga sostojba.
20. [to im e pa ne veruvaat?
21. I zo{to koga Kur anot im se ~ita na sexde ne pa|aat?
22. No, la`at onie koi ne veruvaat.
23. Allah najdobro go znae ona {to go krijat!
24. I zaraduvaj gi, toga{, so kaznata bolna!
25. Osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat - niv gi ~eka nagrada neminliva.