Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
SURA LXIII
“EL-MUNAFIKUUN” (“Dvoli~ni”)
Medina - 11 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Koga ti dojdoa dvoli~nite ti zboruvaa: “Svedo~ime deka si, navistina, Allahov pejgamber.” A Allah znae deka si ti Negov pejgamber! A Allah, pak, svedo~i deka dvoli~nite se la{kovci!
2. Zakletvite nivni gi zemaat za {tit pa oddale~uvaat od Allahoviot pat. Navistina, kolku e lo{o ona {to go rabotat!
3. Ete, toa e zaradi toa {to veruvaa a potoa ne veruvaa: pa, se zape~atija srcata nivni i ne sfa}aa.
4. A koga }e gi vidi{ telata nivni te v~udoneviduvaat, a koga, pak, }e prozborat ne{to, go slu{a{ govorot nivni: kako da se drva potpreni, mislej}i deka sekoj glas e protiv niv. Ete, toa se, tokmu, neprijateli: vnimavaj na niv! Allah neka gi otepa! Pa, kade kinisuvaat?
5. A koga }e im se re~e: “Dojdete! Allahoviot pejgamber }e bara pro{ka za vas!” - gi tresat glavite svoi i gi gleda{ kako se oddale~uvaat. Tokmu se gordelivite!
6. Seedno e: da bara{ ili da ne bara{ pro{ka za niv - Allah ne }e im prosti. Allah, navsitina, ne go upatuva narodot rasipni~ki!
7. Tie, tokmu, zboruvaat: “Ne delete im na onie koi se kraj pejgamberot Allahov za da se oddale~at!” Riznicite i na nebesata i na Zemjata se Allahovi, no, ete, dvoli~nite ne sfa}aat.
8. Tie, tokmu, zboruvaat: “Ako bideme vrateni vo Medina posilniot }e go natera poslabiot, sigurno! Mo}ta mu pripa|a na Allah, i na pejgamberot Negov, i na vernicite no, ete, dvoli~nite ne znaat!
9. O vernici, neka ne ve odvratat od spomenuvaweto na Allah ni imotite va{i ni decata va{i. A koj toa }e go napravi... pa, onakvite se porazeni!
10. I delete od ‘rskot {to Nie vi go dadovme pred da mu dojde nekomu smrt, pa da re~e: “Gospodare moj, e, koga bi me zadr`al barem malku, pa da davam sadaka i da bidam me|u dobrite!?”
11. Koga nekomu }e mu dojde krajot Allah sigurno ne }e go prodol`i `ivotot negov. Allah e Izvesten za ona {to go rabotite