SURA XXXI
“LUKMAN” (“Lukman”)
Mekka - 34 ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen!
1. Elif, lam, mim!
2. Eve ajeti od Knigata mudra:
3. Patokaz i Milost za dobro~initelite -
4. koi namaz klawaat i koi zekat davaat, i koi se uvereni vo Ahiret;
5. onakvite se po Patot na Gospodarot svoj i onie se, tokmu, spasenite!
6. Me|u lu|eto ima i takvi koi kupuvaat prazen govor za zabava za da se skr{nuvaat vo zabluda, neznaej}i, od Allahoviot pat, i koi go prifa}aat za da se ismevaat. Za niv ima kazna sramna.
7. I koga mu se ka`uvaat ajetite Na{i ja vrti glavata nadueno, kako da ne gi slu{a, kako vo u{ite negovi da ima te`ina. Pa, zaraduvaj go so kaznata bolna!
8. Za onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat ima, navistina, blagosloveni bav~i xennetski,
9. vo niv za navek }e ostanat. Vetuvaweto Allahovo e - vistina. On e i Silen i Mudar!
10. Gledate kako On gi sozdade nebesata bez stolbovi, a po zemjata brdata gi rasfrla za da ne se tresete, i po nea, isto taka, rasturi `ivotni sekakvi... I od nebesata Nie voda vi spu{tame i od zemjata ovozmo`ivme da niknat od sе parovi blagorodni.
11. Ova e sozdavaweto Allahovo. Pa, toga{, poka`ete mi go ona {to go sozdadoa onie, osven Nego. No, zulum}arite sigurno se skr{nati vo zabluda jasna.
12. I na Lukman, sekako, Nie mu dadovme mudrost: “Bidi blagodaren na Allah!” A onoj koj e blagodaren ta, za sebesi e blagodaren, a onoj koj ne veruva, ta, Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen!
13. I koga Lukman mu re~e na sin mu, sovetuvaj}i go: “O sinko, ne zdru`uvaj Mu na Allah zdru`enik. Zdru`uvaweto zdru`enik, navistina, e zulum golem!”
14. I na ~ovekot Nie mu odredivme da se odnesuva dobro kon roditelite svoi. Majkata go nose{e, slabej}i od den vo den, i go doe{e dve godini: “Bidi blagodaren, i Mene i na roditelite tvoi. Svratili{teto e - kon Mene!
15. A ako roditelite se trudat da te nagovorat da Mi pripi{uva{ zdru`enik za {to, vsu{nost, ne znae{ ni{to, nemoj da im bide{ poslu{en, no primerno odnesuvaj se kon niv na ovoj svet. I sledi go patot na onoj koj Mene mi e poslu{en. Potoa vra}aweto va{e do Mene vodi, pa }e ve izvestam za ona {to go rabotevte.”