Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
16. “O sinko moj, bilo da e napraveno ne{to kolku golu{ka, pa i da e vo pustina, na nebesata ili na Zemjata, Allah }e go poka`e. Allah, navistina, e ^uvstvitelen i Izvesten!
17. O sinko moj, klawaj namaz, nareduvaj dobro i zabranuvaj zlo. I bidi trpeliv vo ona {to }e ti se slu~i. Ete, toa, navistina, e me|u re{itelnite raboti.
18. I ne vrti go liceto od lu|eto, i ne odi po zemjata gordelivo: Allah, navistina, ne go qubi ni gordeliviot ni nadueniot.
19. I bidi umeren vo odot tvoj a namali go i glasot tvoj. Od glasovite najlo{iot, navistina, e glasot magare{ki!
20. Ne gleda{ li deka Allah, navistina, vi go pot~ini i ona {to e na nebesata i ona {to e na Zemjata? I On ve opsipa so blagodatite Svoi: i vidlivi i nevidlivi. A me|u lu|eto ima i takvi koi raspravaat za Allah i bez znaewe i bez Patokaz i bez Kniga svetla.
21. I koga im be{e re~eno: “Sledete go ona {to Allah go objavi!” Rekoa: “Ne, }e go sledime ona {to go najdovme kaj predcite na{i.” I toga{ li koga [ejtanot gi povikuva kon kaznata xehennemska?
22. A onoj koj }e go predade liceto svoe na Allah a dobro~initel e... toj ve}e se fatil za najcvrstoto ja`e. Allahova e kone~nicata na rabotite!
23. A onoj koj ne veruva... pa, neka ne te zagri`uva neveruvaweto negovo. I kon Nas e vra}aweto nivno i Nie, sekako, }e gi izvestime za ona {to go rabotea. Allah, navistina, go znae ona {to e vo gradite.
24. Nie }e im dademe da u`ivaat edno kratko vreme, a potoa }e gi turneme vo te{ka kazna.
25. A ako, pak, gi pra{a{: “Koj gi sozdade nebesata i Zemjata?” Sigurno }e re~at: “Allah!” No, ete mnozinstvoto od niv ne znaat!
26. Ona {to e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo. Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen!
27. A koga site stebla na zemjata bi bile perciwa a moreto mastilo, na koe }e mu se pridru`at u{te sedum moriwa, ne bi se isu{ile zborovite Allahovi. Allah, navistina, e Silen i Mudar!
28. Sozdavaweto va{e i o`ivuvaweto va{e e samo kako sozdavaweto eden ~ovek. Allah, navistina, e Slu{a~ i Gleda~!
29. Ne gleda{ li deka Allah, sekako, go vovlekuva denot vo no}ta, a ja vovlekuva no}ta vo denot i gi pot~ini i Sonceto i Mese~inata? I sе te~e do rok opredelen. A Allah e Izvesten za ona {to go rabotite!
30. Ete, toa, tokmu, zaradi ona {to Allah e vistina. Allah, navistina, e Vi{en i Golem!
31. Ne gleda{ li deka ~amecot plovi po moreto, sekako, so blagoslov na Allah za da vi poka`e od znamenijata Svoi? Vo toa, ete, ima, navistina, znamenija za sekoj trpeliv i blagodaren.
32. I koga branot, golem kako oblak, }e gi pokrie, go molat Allaha, iskreno, iska`uvaj}i ja verata kon Nego. I bidej}i }e gi spasi, doveduvaj}i gi do kopnoto, samo nekoi od niv poka`uvaat umerenost. Znamenijata Na{i ne gi priznava samo silnikot i nevernikot!
33. O lu|e, pla{ete se od Gospodarot va{ i pla{ete se od Denot vo koj ni roditelot na svoeto dete ne }e mu pomogne, a nitu, pak, deteto vo ne{to }e mu pomogne na svojot roditel. Vetuvaweto Allahovo, navistina, e vistina. @ivotot na ovoj svet, toga{, nikako neka ne ve ponese i [ejtanot, isto taka, neka ne ve oddale~i od Allah!
34. Znaewto za ^asot, sekako, e samo kaj Allah. I On spu{ta do`d i On go znae ona {to e vo utrobite. ^ovekot ne znae utre {to }e zaraboti; ~ovekot ne znae i vo koja zemja }e umre. Allah, navistina, e Znalec i Izvesten!