Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
- potpri se vrz Allah! Allah, navistina, gi qubi onie koi se potpiraat vrz Nego!
160. A ako Allah vi pomogne pa, ne }e ve pobedat, a ako On ve ostavi koj, toga{, po Nego, }e vi pomogne? Pa, vernicite neka se potpiraat vrz Allah!
161. Na pejgamberot ne mu dolikuva da sokrie ne{to. Onoj {to }e sokrie ne{to }e go donese na Denot suden. Tamu sekomu }e mu se dade ona {to si go spe~alil. I ne }e im se na{teti.
162. Ne se ednakvi onoj koj go zaslu`i zadovolstvoto Allahovo i onoj koj ja predizvika lutinata Allahova. Prestojuvali{teto na ovoj e Xehennemot. E, samo kolku lo{o svratili{te e toa!
163. Kaj Allah ima stepeni. A Allah go gleda ona {to go rabotat!
164. Da, Allah gi daruva{e vernicite: Koga pome|u niv isprati pejgamber od niv da im gi ka`uva ajetite Negovi, da gi o~isti i da gi pou~i vo Knigata, i Mudrosta iako porano bea vo zabluda o~igledna!
165. Koga ve snajde nevolja - kakva {to vie dvojno vozvrativte na neprijatelot - vie rekovte: ''Kako sega ova?'' Ka`i: ''Toa e od vas samite?'' Allah, navistina, e Kadar za se!
166. I ona {to ve snajde na denot koga se sretnaa dvete vojski - be{e so odobruvawe Allahovo za da se znaat vernicite,
167. i da se znaat dvoli~nite koga im se re~e: “Dojdete! Borete se na Allahoviot pat ili branete se!” Rekoa: “Da znaevme deka }e ima borba }e ve sledevme.” Toga{, onie se poblisku do neveruvaweto otkolku do imanot: go zboruvaat so svoite jazici ona {to ne e vo srcata nivni. Allah najdobro go znae ona {to go krijat.
168. Onie koi im zboruvaa na bra}ata svoi i koi si sedea: “Da ne poslu{aa ne }e zaginea!” Ka`i: “Ako ste iskreni, toga{, odgodete ja od sebesi smrtta.”
169. I ne smetajte gi za mrtvi onie koi zaginaa na Allahoviot pat. No, ne! @ivi se. Kaj Gospodarot nivni se snabdeni,
170. i radosni se so ona {to im go dade Allah od dobrinata Svoja i donesuvaat radosnica za onie koi }e im se priklu~at po niv: ''Nema da stravuvaat i nema da taguvaat.''
171. Donesuvaat radosnica za beri}etot i dobrinata Allahova, i deka Allah, navistina, ne ja smaluva nagradata na vernicite.
172. Ima golema nagrada za onie koi se oyvaa na povikot od Allah i pejgamberot po zadobienite rani, i koi dobro rabotat i koi se bogobojazlivi... za niv ima nagrada golema!-
173. na koi im rekoa lu|eto: “Site lu|e, navistina, se sobrale protiv vas i ~uvajte se od niv” - i ova im go zgolemi imanot i rekoa: “Allah ni e Dovolen. E, samo kakov Zakrilnik e On!”
174. Pa, se opsipaa so beri}etot i dobrinata Allahova; zloto ne gi dopre. Go sledea zadovolstvoto Allahovo. A Allah poseduva dobrina golema.
175. Vas samo [ejtanot ve zapla{uva, navistina, so negovite za{titnici. Pa, od niv ne pla{ete se tuku, ako ste vernici, od Mene pla{ete se!