Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
106. Onoj koj ne veruva vo Allah po negovoto veruvawe, osven ako e prisilen, a srceto mu e smireno so veruvawe, }e ja predizvika lutinata Allahova. A za onie koi, isto taka, }e gi ispolnat gradite so neverstvo ima kazna golema.
107. Ete, toa e, sekako, zaradi {to go posakuvaat `ivotot na ovoj svet pove}e od Ahiret. I Allah, navistina, ne }e go upati narodot neverni~ki.
108. Toa se onie ~ii srca, i ~ij sluh i ~ij vid Allah gi zape~ati. Ovie, tokmu, se zanemareni!
109. Na Ahiret, bez somnenie, }e bidat porazenite!
110. Na onie koi se iselija, po ma~eweto, a potoa se borea i bea trpelivi... ta, Gospodarot tvoj, navistina, e Prostuva~ i Somilosen!
111. ]e nastapi Denot vo koj sekoja du{a }e se gri`i za sebe... I sekoja du{a }e si go ispolni ona {to go napravila. I nim ne }e im se napravi zulum.
112. Allah iznese primer za gradot, bezbeden i miren. Od sekoja strana mu doa|a{e ‘rsk vo izobilstvo. I, ete, `itelite ne gi priznavaa blagodatite Allahovi, pa Allah opredeli da vkusi i glad i strav, tokmu, zaradi ona {to go rabotea,
113. i im dojde pejgamber, eden od niv, pa go smetaa za la{ko ... ta, gi obzede kazna. Onie, tokmu, se zulum}ari!
114. Pa, jadete od ‘rskot {to vi go dade Allah, ona {to e halal i dobro. I ako samo Allaha go obo`avate, zablagodaruvajte se na Allahovite blagodati!
115. On, navistina, vi zabrani i mr{a, i krv, i svinsko meso, i ona {to e zaklano vo drugo a ne vo imeto Allahovo, osven ako e nekoj prisilen, nesakaj}i, samo kolku da pre`ivee... Ta, Allah, navistina, e Prostuva~ i Somilosen!
116. I ne zboruvajte go ona {to e, inaku, svojstveno na jazicite va{i i laga: “Ova e halal, a ova e haram!” Za da izmisluvate za Allah laga. Onie koi, navistina, za Allah izmisluvaat laga ne }e uspeat!
117. Samo malku u`ivawe; za niv ima kazna bolna!
118. Na Evreite im go zabranivme ona {to ti go ka`uvavme porano. I zulum ne im napravivme, tuku samite zulum si napravija!
119. Za onie koi napravija zlo, neznaej}i, Gospodarot tvoj, navistina, potoa im prosti. I se popravija. Potoa Gospodarot tvoj, navistina, be{e Prostuva~ i Somilosen kon niv!
120. Ibrahim, navistina, be{e kako eden ~ovek, ponizen na Allah i ~ist. Ne be{e me|u mnogubo{cite,
121. zablagodaren na blagodatite Allahovi; i On go izbra i go upati po patot vistinski.
122. Na ovoj svet Nie mu dadovme dobro, a na Ahiret }e bide, navistina, me|u dobrite!
123. Potoa Nie ti objavivme: “Sledi ja ~istata vera Ibrahimova. On ne be{e me|u mnogubo{cite.”
124. Sabota e opredelena za praznuvawe za onie koi se razedinuvaa za nea, navistina! Gospodarot tvoj }e im presudi, sekako, za Denot suden za ona za {to stanaa delenici!
125. Povikuvaj kon patot od Gospodarot tvoj, i so mudrost i so uka dobra. I raspravaj so niv na najdobar na~in! Gospodarot tvoj, sekako, najdobro go poznava onoj koj skr{nal od patot Negov. On najdobro gi znae upatenite!
126. A ako sakate da im se odmazdite - pa, odmazdete se onolku kolku vi e napraveno zlo. A ako se strpite toa, sekako, e najdobro za trpelivite!
127. Bidi trpeliv! Trpelivosta e samo pokraj Allah. I ne `alosti se za niv. I neka ne te obzede tesnogradie zaradi ona {to go spletkarat!
128. Allah, navistina, e so onie koi se bogobojazlivi i so onie koi se dobro~initeli!