26. Da, i Ibrahim i Nuh Nie gi isprativme, a me|u potomstvoto nivno odredivme i prateni{tvo i Kniga: nekoi od niv bea upateni, a mnozinstvoto me|u niv se rasipani!
27. Potoa Nie po tragite nivni ispra}avme pejgamberi
Na{i; go isprativme i Isa, sinot na Merjem, i mu dadovme Inxil, a vo srcata na onie koi go sledea, vnesovme i doblest i milost a mona{tvoto samite go sozdadoa. I se {to Nie im propi{avme e samo `elba za zadovolstvoto Allahovo. No, tie za nego ne vodat gri`a vistinska. A na onie koi veruvaa }e im ja dademe nagradata nivna, a mnozinstvoto bea rasipani!
28. O vernici, pla{ete se od Allah i veruvajte vo pejgamberot Negov: On }e vi dade od milosta Svoja dve nagradi, i }e vi odredi svetlina po koja }e odite, i }e vi prosti. Allah e Prostuva~ i Somilosen!
29. A Sledbenicite na Knigata neka znaat deka ni{to ne mo`at da postignat od dobrinata Allahova, i deka dobrinata e vo racete Allahovi, i On ja dava komu saka. A Allah e Posednik na dobrinata golema!