22. “Ete, ova vi e nagradata, navistina! Trudoqubieto va{e za blagodarnost e dostojno!”
23. Nie, navistina, objavuvaj}i go, ti go objavivme Kur’anot:
24. pa, strpi se do odlukata na Gospodarot tvoj i me|u niv ne bidi poslu{en, ni na gre{nikot ni na nevernikot!
25. I spomenuvaj Go imeto na Gospodarot tvoj i nautro i nave~er!
26. I vo eden del od no}ta, padni Mu na sexde, i du` no}ta slavi Go!
27. Onakvite, navistina, ja posakuvaat mignovenosta, a go ostavaat ona {to e zad niv, Denot te`ok!
28. Nie gi sozdavame i zglobovite im gi soedinuvame. A ako, pak, si posakame gi menuvame nali~jata nivni.
29. Ova, navistina, e Opomena! Pa, koj saka }e go prifati Patot kon Gospodarot svoj.
30. A vie go po`eluvate samo ona {to Allah go po`eluva. Allah, navistina, e Znalec i Mudar!
31. ]e go vovede vo milosta Svoja kogo saka. A za zulum}arite podgotvi kazna bolna!