26. kako nagrada soodvetna!
27. Onie, navistina, ne se nadevaa na Smetkata,
28. i gi smetaa za la`ni, la`ej}i, ajetite Na{i,
29. i sekoja rabota Nie ja prebrojavme i vo Knigata ja vnesovme!
30. Pa, vkusete! Kaznata samo so kazna }e ja zgolemuvame!
31. Za bogobojazlivite, navistina, ima pobeda:
32. gradini i lozja,
33. i devojki, so godini isti
34. i pehari polni!
35. Vo Xennetot ne }e slu{aat ni zborovi prazni ni laga.
36. Nagrada }e bide toa od Gospodarot tvoj, podarok neizmeren,
37. od Gospodarot na nebesata i na Zemjata i ona {to e me|u niv, od Milostiviot, i onie ne }e mo`at ni da Mu se obratat,
38. na Denot vo koj Xibril i melekite }e stojat vo redovi, i ne }e zboruvaat osven onoj komu }e mu dozvoli Milostiviot, i vistina }e zboruva.
39. Ete, toa e Denot vistinski. Pa, koj saka mo`e da najde zasolni{te kaj Allah.
40. Nie, navistina, ve opomenavme za kaznata bliska, za Denot vo koj ~ovekot }e go gleda ona {to go napravija racete negovi, i koga nevernikot }e re~e: “O te{ko mene! Samo zemja da stanev!”