Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
75. I po niv, toga{, so znamenijata Na{i gi isprativme, i na Musa i na Harun do faraonot i do golemcite negovi. Pa, se iznaduvaa i bea narod nasilni~ki!
76. I bidej}i od Nas im dojde vistinata, govorea: "Ova, navistina, e vol{ebni{tvo jasno!"
77. Musa re~e: “]e re~ete li, bidej}i vi dojde vistinata, ova e vol{ebni{tvo?” Ne }e uspeat vol{ebnicite!
78. Rekoa: “Dojde li da ne oddale~i{ od ona {to go najdovme pri predcite na{i, za vlasta na zemjata, vam dvajca da vi pripadne? Nie ne vi veruvame."
79. I faraonot re~e: "Dovedete mi gi site vol{ebnici znalci!"
80. I bidej}i vol{ebnicite dojdoa, Musa im re~e: "Frlete go ona {to imate da go frlite!"
81. I bidej}i frlija, Musa re~e: "Ona so {to dojdovte e vol{ebni{tvo." Allah, navistina, }e go uni{ti. Da, Allah ne ja poprava postapkata na bezrednicite!
82. Allah ja ovistinuva vistinata so zborovite Svoi, pa makar toa go mrazele silnicite.
83. Samo nekoi me|u narodot negov mu veruvaa na Musa, pla{ej}i se od faraonot i od golemcite negovi za da ne gi stavat vo isku{enie. Faraonot, navistina, be{e golem na zemjata. Da, be{e me|u rasipanite!
84. I Musa re~e: "O narode, ako vo Allah veruvate, toga{, treba vrz Nego da se potpirate, ako ste Poslu{ni."
85. Pa, rekoa: "Vrz Allah se potprevme. Gospodare na{, ne odreduvaj ne da bideme isku{enie za narodot zulum}arski!"
86. I izbavi ne so milosta Tvoja od narodot neverni~ki!
87. I Nie mu vdahnavme na Musa i na brat mu: Izgradete mu na narodot va{ ku}i vo Misir, a ku}ite va{i odredete da bidat hramovi, i namaz izvr{uvajte, i zaraduvajte gi vernicite!”
88. I Musa re~e: "Gospodare na{, Ti i na faraonot i na golemcite negovi im dade, sekako, i ukras i imot vo `ivotot na ovoj svet. Gospodare na{, onie skr{nuvaat vo zabluda od patot Tvoj. Gospodare na{, uni{ti go imotot nivni i zatvrdni gi srcata nivni. Ta, nema da veruvaat dodeka ne ja vidat kaznata bolna!"
89. On re~e: “Primena e molbata va{a, i dvajcata istrajte, toga{, i ne sledete gi onie koi ne znaat!"
90. I Nie sinovite Izrailovi gi preminavme niz moreto... pa, gi slede{e faraonot i vojskata negova, za{to gi mraze{e i im be{e neprijatel. I {tom zapo~na da se davi, vikna: “Jas veruvam. Nema drug bog osven Onoj vo koj veruvaat sinovite Izrailovi i jas sum me|u muslimanite!”
91. -"Zarem sega, a ponapred be{e neposlu{en i be{e me|u bezrednicite!
92. Pa, denes Nie }e go spasime samo teloto tvoe za da bide{ znamenie za onie po tebe." Mnozinstvoto me|u lu|eto, se ramnodu{ni, navistina, kon ajetite Na{i!
93. I sinovite Izrailovi Nie ve}e gi smestivme vo ubava naselba i im dadovme od ‘rskot dobar . I {tom im dojde znaeweto se razedinija. Gospodarot tvoj, navistina, }e presudi me|u niv na Denot suden za ona za {to stanaa delenici!