21. Toj re~e: “Ete, taka ti e. Gospodarot tvoj re~e: “Toa e lesno za Gospodarot tvoj. ]e opredelam toa dete da bide znamenie za lu|eto i milost od Na{a strana. Taa rabota ve}e e re{ena.”
22. I toga{ taa ostana bremena i se oddale~i vo edno mesto dale~no.
23. I porodilnite bolki ja prisilija da dojde do edno steblo od urma, i re~e: “Te{ko mene! Zo{to ne si umrev pred ova i za sekojpat da bidam zaboravena?”
24. I ja povika glas pod nea: “Ne `alosti se, Gospodarot tvoj, odredi pod tebe da pote~e izvor,
25. i stresi od urminata granka, }e popa|aat vrz tebe sve`i urmi.
26. Pa, jadi, pij i bidi radosna! Ako zdogleda{ nekogo, ka`i: “Da, jas vetiv da postam za Milostiviot, i deneska so nikogo nema da razgovaram!”
27. Potoa taa dojde kaj narodot svoj, nosej}i go deteto. I rekoa: “O Merjem, ti napravi ne{to, sekako, nevideno!
28. O sestro Harunova, tvojot babo ne be{e lo{, a i majkata tvoja ne be{e ne~esna!”
29. I taa dade i{aret kon nego. Onie rekoa: “Kako }e zboruvame so dete koe e v kro{na.”
30. Re~e: “Jas sum, navistina, rob Allahov; mi dade Kniga i me odredi za pejgamber!
31. I napravi da bidam blagosloven i kade bilo da sum, i mi ostavi vo vasiet i namaz i zekat sе dodeka sum `iv,
32. da bidam u~tiv kon roditelite moi, i da ne bidam drzok i strog.
33. Neka e selam na mene i na denot vo koj sum roden, na denot koga }e umram i na denot vo koj }e bidam o`ivean.”
34. Ete, toa e Isa sinot na Merjem, Zborot na vistinata, vrz kogo onie laga frlaat.
35. Na Allah ne mu dolikuva da ima dete. Vozvi{en e On! Koga }e re{i za ne{to samo }e re~e: “Bidi!” - i toa, tokmu, }e bide!
36. Allah, navistina, e Gospodarot moj i Gospodarot va{! Pa, obo`avajte Go! Ova e patot vistinski!
37. I me|u sebe tie, toga{, se podelija vo delenici. Te{ko na onie koi ne veruvaat vo svedo~eweto na Denot golem!
38. E, kako dobro }e slu{nat i kako dobro }e vidat na Denot koga }e ni dojdat! No, zulum}arite denes se vo zabluda o~igledna!
39. Potseti gi na Denot na hasretot koga rabotata }e bide re{ena. Onie se vo zabluda, ne veruvaat.
40. Nie, navistina, }e ja nasledime zemjata i ona {to e na nea, i Nam }e ni se vratat.
41. I spomeni go Ibrahima vo Knigata. Toj be{e, navistina, iskren pejgamber.
42. Koga mu re~e na babo mu: “O babo, zo{to go obo`ava{ ona {to ne slu{a, {to ne gleda, ona {to ne ti treba za ni{to.
43. O babo, mene, navistina, mi dojde znaewe koe tebe ne ti dojde. Pa, sledi me, }e te upatam po patot vistinski!
44. O babo, ne obo`avaj go [ejtanot. [ejtanot, navistina, e neposlu{en kon Milostiviot!