45. I kolku gradovi Nie uni{tivme, ~ii `iteli bea zulum}ari... bea sramneti; gi snema. Ima golem broj napu{teni bunari i gradbi visoki!
46. Pa, ne patuvaat li po zemjata za srcata nivni da sfatat za toa, i u{ite nivni so koi }e slu{aat, no, o~ite, navistina, ne se slepi, tuku slepi se srcata vo gradite.
47. I baraat pobrzo od tebe za kaznata, no Allah ne }e go izneveri vetuvaweto Svoe. Eden den kaj Gospodarot tvoj e kako iljada godini koi vie gi broite.
48. I na kolku gradovi Nie im go prodol`ivme rokot, ~ii `iteli bea zulum}ari, a potoa Nie gi zgrabivme. Svratili{teto e - kon Mene!
49. Ka`i: “O lu|e, jas sum, navistina, va{ opomenuva~ jasen!”
50. Ta, za onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela ima pro{ka i ‘rsk blagoroden.
51. Dodeka onie koi nastojuvaat da gi otfrlat ajetite Na{i se nemo}ni; `iteli xehennemski }e stanat.
52. I pred tebe Nie ne isprativme nieden pratenik i pejgamber a [ejtanot da ne mu frle{e ne{to vo ona {to, tokmu, go ka`uva{e. I Allah sekoga{ go otstranuva{e ona {to go frla{e [ejtanot i potoa gi utvrduva{e ajetite Svoi. Allah e Znalec i Mudar,
53. za da go napravi ona {to [ejtanot go ufrluva isku{enie za onie vo ~ii srca ima bole{tina i ~ii srca zatvrdnaa. Zulum}arite, navistina, se vo cepnatina dale~na!
54. I da uznaat onie so dadenoto im znaewe deka toa, navistina, e vistina od Gospodarot tvoj, pa da veruvaat vo nea i da im se splotat srcata nivni. Allah gi upatuva onie koi veruvaat po patot vistinski.
55. Onie koi ne veruvaat postojano se somnevaat vo toa s# dodeka ne im dojde ^asot posleden, odnenade`, ili, pak, dodeka ne im dojde kaznata `estoka na Denot.
56. Vlasta na Denot toj e samo Allahova i On }e im presudi i na ednite i na drugite. Onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela }e bidat vo bav~ite xennetski blagosloveni.
57. A onie koi ne veruvaat i koi gi smetaat za la`ni ajetite Na{i... za niv ima kazna poni`uva~ka.
58. Onie koi se iselija na Allahoviot pat, koi potoa bea ubieni ili koi umrea... Allah sigurno }e im dade ‘rsk dobar. Allah, navistina, me|u snabduva~ite e Najdobriot!
59. ]e gi vovede, sigurno, vo mesto so koe }e bidat zadovolni. Allah, navistina, e Znalec i Blag!
60. Ete, na onoj koj }e vozvrati so ista mera za ona {to mu e napraveno, a potoa }e mu se na{teti Allah, sigurno, }e go pomogne. Allah, navistina, e Pomiluva~ i Prostuva~!
61. Ete, taka Allah go menuva denot vo no}ta, a no}ta vo den. Allah, navistina, e Slu{a~ i Gleda~!
62. Ete, taka Allah, sekako, e Vistina i deka ona {to go povikuvaat, osven Nego, e nevistina. Allah, navistina, e Vi{en i Golem!
63. Ne gleda{ li deka Allah, sekako, spu{ta voda od nebo pa zemjata stanuva zelena? Allah, navistina, e So~uvstvitelen i Izvesten!