100. }e rabotam dobro vo ona {to go ostaviv.” A, ne! Toa se samo zborovi koi gi zboruva. A zad niv, me|utoa, ima Berzah do Denot vo koj }e bidat o`iveani!
101. I koga }e se duvne vo Surlata... rodninski vrski ednisodrugi ve}e nema da ima na Denot toj i ne }e se pra{uvaat za ni{to.
102. Onie ~ii vagi }e nate`nat... onie, tokmu, se spasenite!
103. A onie, pak, ~ii vagi nema da nate`nat so dobro... onie, tokmu, se upropastija samite sebesi; vo Xehennemot za navek }e ostanat!
104. Plamen }e gi spr`i po licata nivni i vo Xehennemot }e bidat obezli~eni:
105. “Neli vi se ka`uvani ajetite Moi, a vie niv za la`ni gi smetavte?”
106. ]e re~at: “Gospodare na{, nadvladea so nas nesre}ata na{a i ostanavme narod vo zabluda skr{nat!
107. Gospodare na{, izvadi n# od nego, za{to, ako ista gre{ka napravime... ta, toga{ sme, navistina, zulum}ari!”
108. Allah }e re~e: “Ostanete vo nego i ne zboruvajte Mi pove}e!”
109. Me|u robovite Moi ima edna dru`ina koja, navistina, zboruva: “Gospodare na{, nie veruvame, prosti ni i smiluj ni se za{to Ti si me|u milostivite Najdobriot!”
110. Pa, vie tolku mnogu gi izigruvavte, taka {to zaboravavte na opomenata Moja dodeka gi ismevavte.
111. Da, Jas denes gi nagradiv, zatoa {to bea trpelivi. Denes se, tokmu, pobednici!
112. I }e re~e: “Kolku godini ostanavte na zemjata?”
113. ]e re~at: “Ostanavme samo eden den ili eden del od eden den. Pa, pra{aj gi broja~ite!”
114. ]e re~e: “Ostanavte samo malku. E, samo koga bi znaele!
115. I mislevte li, navistina, deka Nie ve sozdadovme zaludno i deka, ete, Nam nema da Ni se vratite?”
116. Ta, Allah e Vi{en! Vladar vistinski! Nema drug bog osven Nego! Gospodarot na Ar{ot blagoroden!
117. I onoj koj se povikuva na drug bog osven Allah nema dokaz za toa. Ta, presmetkata negova e kaj Gospodarot negov. Nevernicite, navistina, nema da uspeat!
118. I ka`i: “Gospodare moj, prosti i smiluj se! Ti si me|u milostivite Najdobriot!”