15. Pa, Nie gi izbavivme Nuha i lu|eto na brodot, i gi opredelivme kako znamenie za svetovite.
16. I Ibrahim, isto taka, koga mu re~e na narodot svoj: “Obo`avajte go Allaha i pla{ete se od nego. Ete, toa vi e podobro ako znaete.
17. Vie gi obo`avavte kipovite a ne Allaha, navistina! I laga sozdavate. Onie koi, sekako, obo`avaat drug bog, osven Allah, ne poseduvaat ‘rsk za vas. Ta, od Allah posakuvajte ‘rsk; obo`avajte Go i bidete Mu blagodarni. Nemu }e Mu se vratite!”
18. A ako go smetate za la{ko... ta, i narodot pred vas gi smeta{e za la{kovci. Pejgamberot e dol`en samo da izvesti jasno!
19. Ne gledaat li kako Allah go po~nuva sozdavaweto, i kako go vozobnovuva? Ete, toa za Allah e lesno, navistina!
20. Ka`i: “Patuvajte po zemjata pa poglednete kako zapo~na sozdavaweto. Potoa Allah toa }e go sozdade na Denot suden.” Allah, navistina, e Kadar za sе!
21. On kaznuva kogo saka i On se smiluva komu saka; i Nemu }e Mu se vratite!
22. Ne }e mo`ete da ja izbegnete kaznata ni na Zemjata ni na neboto. Vie, osven Allah, nemate ni za{titnik ni poddr`nik!
23. Onie koi ne veruvaat vo znamenijata Allahovi i vo sredbata so Nego... onakvite ne taguvaat za milosta Moja; za niv ima kazna bolna!
24. Odgovorot na narodot na Ibrahim be{e: “Ubijte go ili frlete go vo ogan!” Pa, Allah go izbavi od ognot. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lu|eto koi veruvaat.
25. I Ibrahim re~e: “Da, vie prifativte drugi bo`estva, osven Allah, zaradi naklonosta ednikondrugi vo `ivotot na ovoj svet. Potoa, na Denot suden, ne }e priznavaat ednisodrugi, }e se prokolnuvaat ednisodrugi - a ognot e prestojuvali{teto va{e. Ne }e imate nikakvi poddr`nici!
26. I Lut nemu mu poveruva, i re~e: “Jas sum, navistina, patnik kon Gospodarot moj. On, sekako, e Silen i Mudar!”
27. I Nie mu go podarivme Ishaka i Jakuba, a na potomstvoto negovo i prateni{tvo i Kniga mu dadovme. I mu ja dadovme nagradata na ovoj svet, a na Ahiret toj }e bide, navistina, me|u dobrite!
28. I koga Lut mu re~e na narodot svoj: “Vie, navistina, pravite sramno delo vo koe nikoj pred vas me|u lu|eto ne prethode{e.”
29. Na ma`ite li }e im pristapuvate, i pati{tata li }e gi prese~uvate, i na sostanocite va{i li sramno delo }e pravite? Odgovorot nivni be{e samo slednoto tvrdewe: “Daj ni ja kaznata Allahova ako si me|u iskrenite!”
30. Lut re~e: “Gospodare moj, pomogni ni protiv narodot bezredni~ki!”
31. I bidej}i glasnicite Na{i mu dojdoa na Ibrahim so radosnica, rekoa: “Da, nie }e gi uni{time `itelite na ovoj grad. @itelite negovi, sekako, se zulum}arite!”
32. Ibrahim re~e: “Da, vo nego `ivee Lut.” Rekoa: “Nie najdobro znaeme koj `ivee vo nego. ]e go spasime nego i semejstvoto negovo, no ne i `enata negova, za{to taa be{e me|u kaznetite.”