Кур'ан-и Керим со Превод на Македонски | 34.САБЕ | 3
(1-4)

     30. Ka`i: “Pa, vie }e se sretnete na Denot ~ie doa|awe ne mo`ete ni za mig da go zabrzate a nitu da go zadocnite.”

     31.   Nevernicite zboruvaat: “Nikojpat ne }e veruvame vo ovoj Kur an nitu vo ona {to mu prethode{e!” - A koga bi videl, koga zulum}arite }e stojat pred Gospodarot svoj, kako edninadrugi }e razgovaraat, ugnetenite }e im re~at na ugnetuva~ite: “Da ne bevte vie }e bevme vernici, sigurno!”

     32.   Ugnetuva~ite }e im re~at na ugnetenite: “ Nie li ve popre~ivme vo Patokazot po ve}e negovoto doa|awe do vas? No, vie samite bevte silnici!”

     33.   Ugnetenite }e im re~at na ugnetuva~ite: “Ne, spletkarevte i dewe i no}e koga ni nareduvavte da ne veruvame vo Allah i bogovi Nemu da mu pripi{uvame. I bidej}i }e ja zdogledaat kaznata }e ja skrijat tagata. A na vratovite na nevernicite sinxiri }e im stavime. ]e bidat kazneti samo za ona {to go rabotea?”

     34.   I Nie vo nieden grad ne isprativme opomenuva~ a sviknatite vo rasko{niot `ivot sekoga{ velea: “Ne veruvame, navistina, vo ona so {to ste isprateni!”

     35.   I isto taka zboruvaa: “Izobiluvame i so imawe i so deca; nie nema da bideme kazneti.”

     36.   Ka`i: “Gospodarot moj, navistina, dava ‘rsk komu On saka, i odreduva, no mnozinstvoto na lu|eto ne znaat.”

     37.   Ni imotite va{i, ni decata va{i ne se ona {to }e ve donese vo blizinata Na{a, osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat. Nagradata nivna }e bide udvoena, tokmu, zaradi ona {to go rabotea. I onie }e bidat vo odaite, bezbedni!

     38.   A onie koi se trudat da im se spravat na dokazite Na{i - se nemo}ni. Onie }e bidat prisileni da bidat vo kaznata.

     39.   Ka`i: “Gospodarot moj, navistina, dava ‘rsk komu On saka od robovite Svoi; On mu odreduva. I sе ona {to }e go podelite Allah, sekako, }e go nadopolni.” On me|u snabduva~ite e Najdobriot.

     40.   I na Denot koga }e gi zbere site, i koga }e im re~e na melekite: “Vas li ve obo`avaa onie?”

     41.   ]e re~at: “ Slaven bidi Ti! Ti si, a ne onie, na{ Za{titnik; no onie xinovite gi obo`avaat.” Mnozinstvoto od niv im veruvaat!

     42.   Pa, denes ne }e mo`ete ni da koristite ni da na{tetite edninadrugi, a na onie koi pravea zulum }e im re~eme: “Vkusete ja kaznata ognena {to ja smetavte za la`na!”

     43.   A koga im se ka`uvaat ajetite Na{i jasni, zboruvaat: “Ova e samo ~ovek koj posakuva da ve odvrati od ona {to go obo`avaa predcite va{i” - i zboruvaat - “ova e samo izmislena kleveta.” A onie koi ne veruvaat za vistinata, bidej}i im dojde, zboruvaat: “Ova e samo vol{ebni{tvo jasno!”

     44.   I nim Nie ne im dadovme nikakvi knigi {to bi gi izu~uvale, a ne im isprativme, pred tebe, nikakov opomenuva~!

     45.   La`ea i onie pred niv. Ne postignaa ni desetina od ona {to Nie im go dadovme. I pejgamberite Moi za la`ni gi smetaa. E, kakva be{e osudata moja!

нема глас