41. I seti se na robot Na{ Ejub, koga go povika Gospodarot svoj: “Me pogodi [ejtanot, navistina, so maka i bolka!”
42. - “Udri so nogata: eve voda ladna za bawawe i za piewe!”
43. I Nie mu go podarivme semejstvoto negovo, i so toa nemu sli~no, kako milost od Nas, da bide opomena za daruvanite so razbir!
44. I zemi snop so rakata tvoja i udri so nego, i ne prekr{uvaj ja zakletvata. Voo~ivme deka, navistina, e trpeliv. E, kolku be{e blagonaklonet toj rob! Toj, navistina, be{e pokajnik!
45. I seti se na robovite Na{i: Ibrahim, i Ishak i Jakub... cvrsti i dalekovidni.
46. Nie niv, navistina, gi o~istivme so edno svojstvo; toa {to se se}avaa na onoj svet.
47. Tie, sekako, kaj nas se me|u najdobrite izbranici!
48. I seti se na Ismail i na Iljas i na Zul Kifl. Site tie bea me|u izbranicite!
49. Ova e Opomena! Za bogobojazlivite, navistina, ima ubavo zasolni{te:
50. bav~i edenski, so vrati za niv otvoreni,
51. vrz divani potpreni: vo niv }e baraat razli~no ovo{je i napitoci.
52. I pred niv }e ima i devojki, od nivna vozrast, so pogledi soboreni.
53. “Ova, tokmu, e ona {to vi se vetuva{e za Denot na presmetkata;
54. ova, sekako, e ‘rskot Na{ koj ne se tro{i.”
55. Ete, taka! A za zakanuva~ite ima zlo zasolni{te:
56. Xehennem vo koj }e bidat frleni. E, samo kolku lo{o prestojuvali{te e toa!
57. Ete, taka! Pa, neka ja vkusat vodata `e{ka i vodata smrdliva {to kapi!
58. I mnogu drugi, na niv sli~ni, obrasci na maki.
59. Ova e dru`ina so vas zdru`ena, koja ne }e bide so dobredojde primena, tuku vo ognot }e bide frlena.
60. ]e re~at: “Za vas nema dobredojde. Vie ova nam ni go podgotvivte. E, samo kolku lo{a utvrda e toa!”
61. I }e re~at: “Gospodare na{, zgolemi ja kaznata vo ognot dvojno za onoj koj ni go podgotvi ova!”
62. . I }e re~at: “[to e so nas pa ne gi gledame lu|eto koi gi vbrojuvame me|u zlostornicite,
63. koi gi ismevavme? Ili, pak, od vidot ni is~eznaa?”
64. Vistina e, sekako, toa deka `itelite na ognot }e se karaat.
65. Ka`i: “Jas sum, navistina, samo opomenuva~! Nema drug bog osven Allah, Eden i Silen!
66. Gospodar na nebesata i na Zemjata i na ona {to e me|u niv, Silen i Prostuva~!”
67. Ka`i: “Ova ka`uvawe e golemo,
68. kon koe ste vie ramnodu{ni.
69. Ne znam za melekite vozvi{eni koga raspravaa ednisodrugi:
70. mi se objavuva deka sum, navistina, samo opomenuva~ jasen.”
71. I koga im re~e Gospodarot tvoj na melekite: “Jas sum Tvoritel na ~ovekot. Go sozdadov od glina.