68. O robovi Moi, denes ne }e stravuvate i ne }e taguvate.
69. A na onie koi veruvaa vo ajetite Na{i i koi bea Poslu{ni, }e im se re~e:
70. “Vlezete vo Xennetot, vie i `enite va{i, veseli ;”
71. me|u niv }e se slu`i so ~inii i ~a{i od zlato. Za niv vo nego }e ima sе ona {to du{ite go posakuvaat i ona {to gi raduva o~ite. I vie vo nego za navek }e ostanete.
72. Ete, toa vi e Xennetot koj go nasledivte za ona {to go rabotevte!
73. Vo nego za vas }e ima i ovo{je sekakvo, od koe jadete.
74. Da, silnicite }e bidat vo kaznata xehennemska, i vo nea za navek }e ostanat;
75. nema da im se olesni i vo nego }e bidat beznade`nici.
76. I Nie zulum ne im napravivme, no tie bea zulum}ari.
77. I onie }e vozglasat: “O Malik, neka ne usmrti ve}e edna{ Gospodarot tvoj!” ]e re~e: “Pa, vie tuka za navek }e ostanete!”
78. Nie, sekako, vi dostavivme vistina, no mnozinstvoto od vas vistinata ja preziraat.
79. Ili, pak, tie prezemaat neotpovikliva odluka? Da, Nie odlu~uvame neotpoviklivo!
80. Ili: Smetaat li deka Nie ne ja slu{ame tajnata nivna i ona {to nasamo go zboruvaat? Da, pratenicite Na{i go bele`at s# ona {to e pri niv.
81. Ka`i: “Koga Milostiviot bi imal dete, pa jas sum prviot vo obo`avaweto.”
82. Slaven neka bide Gospodarot na nebesata i na Zemjata, Gospodarot na Ar{ot, od ona {to go opi{uvaat.
83. Pa, edna{ ostavi gi neka vodat jalovi razgovori, i neka si igraat sе dodeka ne im dojde Denot so koj se opomenati.
84. On e Bog na nebesata i On e Bog na Zemjata. On e i Mudar i Znalec!
85. Blagosloven neka bide Onoj ~ija vlast e na nebesata i na Zemjata, i na ona {to e me|u niv. Znaeweto za ^asot e kaj nego i Nemu }e Mu se vratite!
86. A onie koi gi povikuvaat osven Nego ne se poseduva~i na posreduvaweto, osven onoj koj }e posvedo~i vistinski. A onie znaat.
87. A ako, pak, gi pra{a{ koj gi sozdade sigurno }e re~at: “Allah!” Pa, kade toga{ kinisuvaat?
88. I ona {to }e go re~e pejgamberot: “Gospodare moj, toa e narod, navistina, koj ne veruva. “
89. Pa, trgni se od niv i ka`i: “Selam!” Pa, }e uznaat!