Кур'ан-и Керим со Превод на Македонски | 3.Али-ИМРАН | 3
(1-13)

nego da ima dale~ina golema. Allah ve opomenuva za Sebe. Allah e So~uvstvitelen kon robovite Svoi!

     31.   Ka`i: ''Ako go qubite Allaha pa, sledete me! Allah }e ve qubi i }e vi gi prosti grevovite va{i.'' Allah e Prostuva~ i Somilosen!

     32.   Ka`i: ''Bidete poslu{ni i na Allah i na pejgamberot! Ako gi svrtite ple}ite...'' ta, Allah ne gi qubi nevernicite, navistina!

     33.   Allah, sekako, gi izbra i Adema i Nuha i semejstvoto Ibrahimovo i semejstvoto Imranovo me|u lu|eto,

     34.   potomstvo edniodrugi; a Allah e Slu{a~ i Znalec!

     35.   Koga `enata Imranova re~e: “Gospodare, ova {to e vo utrobava Tebe ti go stavam vo slu`ba, navistina! Pa, primi go od mene. Ti si Slu{a~ i Znalec!”

     36.   I bidej}i se porodi, re~e: “Gospodare, rodiv `ensko”, a Allah znae {to rodi taa - “ a ma{koto ne e kako `enskoto.” I dadov ime Merjem.” I, navistina, vo pazuvite Tvoi, gi sklonuvam nea i potomstvoto nejzino od [ejtanot prokolnat.

     37.   I Gospodarot nejzin, toga{, ja primi ubavo i ja porasna ubavo. I na Zekerija ja doveri na ~uvawe. Sekojpat koga Zekerija }e vleze{e vo Svetili{teto }e najde{e hrana kaj nea. Vele{e: “Od kade ti e ova, Merjem?” Taa vele{e: “Ova e od Allah.” A Allah, navistina, snabduva neizmerno kogo saka!

     38.   Tamu, molej}i Mu se na Gospodarot svoj, Zekerija re~e: “O Gospodare moj, daruvaj mi dobro potomstvo. Ti si, navistina, Slu{a~ na molbite!”

     39.   I dodeka se klawa{e vo Svetili{teto, stoej}i, melekite go povikaa: “Allah, navistina, }e ve zaraduva so Jahja koj }e go potvrdi zborot na Allah, }e bide prvak, ~ist pejgamber, me|u dobrite!”

     40.   Re~e: “O Gospodare moj, kako }e imam dete a ve}e starosta me sovlada, a `enata mi e nerotka!?” Allah re~e: ''Ete, taka Allah, so posak Svoj, raboti!''

     41.   Zekerija re~e: ''Gospodare moj, daj mi znamenie nekakvo!” A Allah re~e: “Tvoe znamenie e toa {to }e mo`e{ tri dena da zboruva{ so lu|eto samo so i{areti. I mnogu spomenuvaj go Gospodarot! I slavi Go i prikve~erina i nautro!''

     42.   I koga melekite rekoa: “O Merjem, Allah, navistina, te odbra i te o~isti; On te odbra nad site `eni na svetov!

     43.   O Merjem, bidi Mu pot~ineta na Gospodarot tvoj! Padni Mi na sexde, i pokloni se so onie koi se poklonuvaat!”

     44.   Ete, toa se del od k`uvanjata za Tajnata, {to Nie ti gi objavuvame. Ti ne be{e tamu koga onie gi frlaa percata svoi za da vidat koj od niv }e se gri`i za Merjem, i ti ne be{e me|u niv koga se karaa.

     45.   I koga melekite rekoa: ''O Merjem, Allah, navistina, ti donesuva radosnica; od Nego zbor: imeto mu e Mesih, sin na Merjem, }e bide viden i na ovoj svet i na Ahiret i eden e me|u bliskite na Allah.

     46.   ]e im zboruva na lu|eto dodeka e vo kro{nata, i koga }e bide golem, i }e bide me|u dobrite lu|e.”

                47.   Taa re~e: “Gospodare na{, kako }e imam dete koga nieden ma`, navistina, ne me doprel?” On re~e: ''Ete, taka Allah so posak Svoj
нема глас