16. So nea Allah gi upatuva kon pati{tata spasuva~ki onie koi go sledat zadovolstvoto Negovo i gi izveduva, so odobrenieto Svoe, od temnina vo svetlina, i gi upatuva po patot vistinski.
17. Ne veruvaat, sekako, onie koi zboruvaat: “Allah, navistina, e Mesih, sinot na Merjem” Ka`i: “Koj mo`e ne{to da prisvoi od Allah ako On posaka da go uni{ti Mesih, sinot na Merjem i negovata Majka i s# ona {to e na Zemjata?” Vlasta i na nebesata i na Zemjata i me|u niv e - Allahova! On tvori so posak Svoj, i Allah e Kadar za se!
18. I Evreite i hristijanite zboruvaa: “Nie sme sinovi Allahovi i qubimci Negovi.'' Ka`i: “Zo{to, toga{, Allah ve kaznuva za grevovite va{i?'' No ne! Vie ste lu|e, od onie koi On gi sozdade. Allah nekogo so posak Svoj nagraduva, a nekogo, so posak Svoj, kaznuva. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova. Svratili{teto e - kon Nego!
19. O Sledbenici na Knigata, vi dojde pejgamber Na{ da vi objasni, po prekinot na pejgamberi, za da ne re~ete: “Ne ni dojde ni: radosnik ni opomenuva~.” A ve}e vi dojde i radosnik i opomenuva~. A Allah e Kadar za se!
20. I koga Musa mu re~e na narodot svoj: ''O narode moj, setete se na Allahoviot blagodat kon vas koga On, me|u vas, isprati pejgamberi i koga ve opredeli za vladeteli, i koga vam vi go dade ona {to ne mu e dadeno na nieden narod.''
21. O narode moj, vlezete vo Svetata zemja koja Allah vi ja odredi. Ne povlekuvajte se nazad: “Pa, }e se vratite porazeni.”
22. Rekoa: “O Musa, vo nea se nao|a eden narod nasilni~ki. I Nie ne }e vlezeme vo nea se dodeka ne izlezat od nea. Ako izlezat od nea, toga{, Nie }e vlezeme.
23. Dva ~oveka od onie koi se pla{ea, ispolneti so zadovolstvo Allahovo, rekoa: “Vlezete im niz vratata. Ako vlezete niz nea pa, vie, navistina, pobednici ste! Potpirajte se, toga{, vrz Allah ako ste vernici!''
24. Rekoa: ''O Musa, Nie nikoga{, navistina, ne }e vlezeme vo nea dodeka se onie tamu. Vlezete ti i Gospodarot tvoj, i borete se. Nie ovde }e otsedneme, navistina!
25. Re~e: “O Gospodare, jas, navistina, vladeam samo so sebe i so mojot brat. Napravi, toga{, razlika me|u nas i narodot rasipan!”
26. A Allah re~e: ''E, taa zemja im e zabraneta: ~etirieset godini talkaat po zemjata, pa, ti ne gri`i se za narodot rasipan!''
27. I ka`uvaj im go ka`uvaweto sosem vistinsko za sinovite Ademovi. Koga onie podnesoa `rtva i, ete, od edniot be{e primena, a od drugiot ne be{e primena. Edniot re~e: “]e te ubijam” Re~e: Allah, navistina, gi prima od bogobojazlivite.”
28. Koga bi ja pru`il rakata tvoja da me ubie{ jas nikoga{ ne bi ja pru`il rakava moja da te ubijam. Da, jas se pla{am od Allah, Gospodarot na svetovite!''
29. Jas, navistina, sakam da go ponese{ i mojot grev i tvojot grev i na toj na~in da stane{ me|u `itelite na ognot. Ete, toa e nagrada za zulum}arite!