15. Ka`i: ''Ako sum neposlu{en kon Gospodarot moj bi se pla{el od kaznata na Denot golem!''
16. A onoj koj }e bide po{teden od toj Den On ve}e mu se smiluval. Ete, ova e pobeda jasna.
17. Ako te dopre nevolja od Allah nikoj, osven Nego, ne mo`e da ja otstrani, a ako te dopre dobro - ta, On e Kadar za se!
18. I On e Silen. Nad robovite Svoi e. Mudar i Izvesten e On!
19. Ka`i: ''Koe e najgolemo svedo~ewe?'' Ka`i: “Allah e Svedok me|u mene i me|u vas. I objaven mi e ovoj Kur'an da ve opomenuvam so nego, vas i onie na koi im e soop{ten.” ]e posvedo~ite li deka ima pokraj Allah, navistina, drugi bogovi? Ka`i: ''Ne svedo~am, On, navistina, e eden Bog i jas sum, sekako, daleku od va{eto pripi{uvawe zdru`enik!''
20. Onie so dadenata im Na{a Kniga go znaat kako {to gi znaat sinovite svoi. Onie koi si nanesoa {teta - onie se, tokmu, koi ne veruvaat.
21. Koj pravi pogolem zulum: koj frla laga vrz Allah ili koj gi smeta za la`ni ajetite Negovi? Ne }e se spasat zulum}arite, navistina!
22. I Denot vo koj Nie }e gi zbereme site, a potoa }e im re~eme na onie koi mu pripi{uvaa zdru`enik na Allah: ''Kade se zdru`enicite va{i koi vie gi smetavte za bo`estva?''
23. Potoa spletkata nivna }e ja snema. Samo }e re~at: “Se kolneme vo Allah, Gospodarot na{, nie ne bevme mnogubo{ci!”
24. Pogledni kako samite se la`at i kolku daleku od niv skr{naa onie {to gi izmisluvaa!
25. Od niv ima koi te slu{aat, no, vrz srcata nivni Nie spu{tivme zavesa da ne razbiraat, a vo u{ite nivni, pak, te`ina. I sekoj ajet da go vidat nema da veruvaat vo nego. I koga }e ti dojdat raspravaat so tebe. Nevernicite zboruvaat: “Ova se samo izmislici na odamne{nite!''
26. Onie, zabranuvaj}i gi drugite vo nego i samite se oddale~uvaat. I samo sebesi se uni{tuvaat, no, ete, za toa ne usetuvaat.
27. E, koga bi gi videl ispraveni pred ognot, kako }e zboruvaat: ''Te{ko nam. E, koga bi bile vrateni, ne bi gi smetale za la`ni ajetite od Gospodarot na{. I }e bideme me|u vernicite, sekako!''
28. No, ne! ]e im bide o~igledno ona {to go krieja porano. I koga bi bile vrateni pak }e se vratea kon ona {to im se zabranuva{e. La{kovci se, navistina!
29. I zboruvaat: “Za nas `ivotot na{, na ovoj svet, e edinstveniot i nema da bideme o`iveani!”
30. E, koga bi gi videl ispraveni pred Gospodarot nivni koj }e im re~e: ''Neli e ova Vistinata?” ]e re~at: “Da, se kolneme vo Gospopdarot na{!” Allah }e re~e: “Iskusete ja, toga{, kaznata zatoa {to ne veruvavte!''
31. Ve}e propadnaa onie koi ja smetaa za la`na sredbata so Allah! I koga }e im dojde ^asot odnenade`, }e re~at: ''Ej hasret, {to li propu{tivme vo `ivotot!'' I }e go ponesat svojot tovar na ple}ite nivni. E, samo kolku e lo{o ona {to }e go natovarat!