62. Potoa }e bidat vrateni kaj Allah, Za{titnikot nivni vistinski. Ne, samo Nemu mu pripa|a Sudot. On, me|u presmetuva~ite, e Najbrziot!
63. Ka`i: ''Koj ve izbavuva od temninite na kopnoto i od moreto koga Go povikuvate i javno i tajno?'' - ''Ako se izbavime od ova, sekako, }e bideme me|u blagodarnite!''
64. Ka`i: ''Allah ve izbavuva od toa i od sekoja nevolja, a potoa vie, ete, zdru`enik mu pripi{uvate!''
65. Ka`i: “On e Kadar da vi isprati kazna i nad vas i pod vas, ili da ve podeli vo dru`ini i da, ednisodrugi, ja iskusite pakosta.” Pogledni kako Nie gi ni`ime ajetite za da sfatat!
66. I narodot tvoj toa go smeta{e za la`no, a toa e vistina. Ka`i: ''Jas ne sum zakrilnikot va{!''
67. I za sekoja vest ima vreme opredeleno. I }e uznaete!
68. I koga }e gi vidi{ onie koi gi omalova`uvaat ajetite Na{i oddale~i se, se dodeka ne premninat na drug razgovor. I ako [ejtanot te navede vo zaborav, toga{, ne sedi, po Opomenata, so narodot zulum}arski!
69. Odgovornosta nivna ne pa|a na onie koi se bogobojazlivi no, opomenata e: da bidat bogobojazlivi.
70. Ostavi gi onie koi ja zemaat verata svoja za igra i zabava, i koi se zavedeni so `ivotot na ovoj svet! Predupreduvaj gi so Kur’anot za da ne ja frlat vo propast du{ata so ona {to }e go steknat. Du{ata, osven Allah, nema ni za{titnik ni posrednik i od nea nikakva naemnina nema da se primi. Zaradi ona {to go steknaa onakvite }e bidat frleni vo propast. Za niv ima vrel napitok i kazna bolna zaradi toa {to ne veruvaa.
71. Ka`i: '']e povikuvame li drug bog osven Allah, koj ne mo`e ni da ni koristi ni da ni {teti?'' - Da bideme vrateni po stapalkite na{i a ve}e Allah, sekako, ne upati, i da bideme kako onoj kogo [ejtanot go zaveduva na zemjata i koj ostanuva zbunet, a drugarite negovi go povikuvaat kon Patokazot: ''Dojdi ni!'' Ka`i: ''Allahoviot Patokaz, navistina, e - vistinskiot Patokaz. I nam ni e naredeno da bideme poslu{ni na Gospodarot na svetovite!''
72. I u{te: ''Namaz izvr{uvajte i pla{ete se od Allah. On, tokmu, e Onoj kaj Kogo }e se zberete!''
73. I On e Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata so vistina. I Denot vo koj On veli: “Bidi!” i - biduva! Govorot Negov e - Vistina! Nemu mu pripa|a vlasta na Denot koga }e se duvne vo Surlata. On e Znalec na vidlivoto i na nevidlivoto! On e Mudar i Izvesten!
74. I koga Ibrahim mu re~e na Azir, babo mu: “]e gi zema{ li kipovite za bo`estvo? Jas, navistina, te gledam, tebe i narodot tvoj, vo skr{nuvawe o~igledno!''
75. I, ete taka na Ibrahim Nie mu ja poka`avme vlasta i na nebesata i na Zemjata za da bide me|u uverenite.
76. I bidej}i padna no}ta, zdogleda yvezda, i re~e: ''Ova e Gospodarot moj.'' I bidej}i zajde, re~e: ''Ne gi sakam onie koi zao|aat!''