121. i ne }e podelat milosrdie ni malo ni golemo, i ne }e preminat dolina a da ne im bide zapi{ano; i Allah, sekako, }e gi nagradi podobro od ona {to go rabotea.
122. Site vernici ne treba da odat vo borba. Od sekoja dru`ina me|u niv, toga{, neka se najdat nekolkumina koi }e go tolkuvaat zakonot na verata, i koi }e go opomenuvaat narodot svoj koga }e im se vratat. Mo`ebi onie }e bidat pretpazlivi!
123. O vernici, borete se protiv nevernicite koi se okolu vas, i neka pri vas najdat tvrdost. I znajte deka Allah, navistina, e so bogobojazlivite!
124. I koga }e se objavi edno sure ... pa, me|u niv ima koi zboruvaat: "Komu me|u vas ova go zgolemi imanot?" A {to se odnesuva, pak, do onie koi veruvaa im go zgolemi imanot i onie, tokmu, se raduvaat.
125. A {to se odnesuva, pak, do onie vo ~ii srca ima bole{tina... ta, On im go zgolemi sramnoto delo nad sramnite dela nivni i, tokmu, umrea kako nevernici.
126. Ne gledaat li deka, navistina, sekoja godina edna{ ili dvapati pa|aat vo isku{enie? Potoa ne se kajat, a nitu se se}avaat!
127. I koga }e im se objavi sure, gledaat ednivodrugi: "Ve gleda li nekoj?" Potoa }e se razotidat. Pa, neka Allah gi razedini srcata nivni, za{to, navistina, se narod koj ne sfa}a.
128 Da, vi dojde pejgamber, eden me|u vas, komu mu e te{ko za te{kotijata na koja }e naidete, i koj e streme`liv kon vas, a kon vernicite so~uvstvitelen i somilosen!
129. Pa, ako gi svrtat ple}ite, toga{, ka`i: "Allah mi e Dovolen. Nema drug bog osven Nego. Vrz Nego se potpiram i On e Gospodarot na Ar{ot golem!