Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
108. I nikoga{ ne zdru`uvajte se vo nego. Mesxidot, koj e podignat u{te od prviot den zaradi bogobojazlivost, zaslu`uva pove}e da se zadr`i vo nego. Vo nego se lu|eto koi sakaat da se o~istat, a Allah gi qubi ~istite!
109. Koj e podobar? Onoj koj ja temeli gradbata zaradi bogobojazlivost i zadovolstvo ili onoj koj ja temeli gradbata na rabot od podlokan breg, koj e navednat, pa samo {to ne se sru{i vo nego, vo ognot xehennemski? A Allah ne go upatuva narodot zulum}arski!
110. Gradbata {to ja podignale potajno, }e bide somnevawe vo srcata nivni s# dodeka srcata nivni ne se razdelat. Allah e Znalec i Mudar!
111. Da, Allah gi kupi od vernicite i `ivotite nivni i imotot nivni: za niv ima Xennet; se borat na Allahoviot pat, ubivaat na nego i biduvaat ubivani. Ova e vistinskoto vetuvawe Negovo i vo Tevrat i vo Inxil i vo Kur’an. I koj go ispolnuva vetuvaweto negovo kako {to toa go pravi Allah? Zaraduvajte se so trgovijata va{a so koja, vsu{nost, rabotete. Ete, toa e pobeda golema!
112. Onakvite se kajat, i obo`avaat, se zablagodaruvaat, i patuvaat i na ruku’ i na sexde pa|aat, i nareduvaat dobro i odvra}aat od zlo, i gi ~uvaat granicite Allahovi. I zaraduvaj gi vernicite!
113. I pejgamberot i vernicite nemaat da baraat pro{ka za mnogubo{cite, pa bilo da se raboti i za rodnini bliski, od koga im be{e objasaneto deka onie, navistina, se `iteli xehennemski.
114. Nema{e pravo ni Ibrahim da bara pro{ka za svojot babo. No, tuka se rabote{e za vetuvaweto {to samo toj mu go be{e dal. I bidej}i mu stana jasno deka toj, navistina, e neprijatel na Allah, se otka`a. Da, Ibrahim be{e milostiv i blag!
115. I Allah ne go skr{nuva{e vo zabluda eden narod po upatuvaweto negovo s# dodeka ne mu be{e jasno od {to treba da se ~uva. Allah, navistina, znae s#!
116. Vlasta i na nebesata i na Zemjata, navistina, e - Allahova! On o`ivuva i On usmrtuva. Vie, osven Allah, nemate ni za{titnik ni poddr`nik!
117. Da, Allah mu prosti na pejgamberot i na muhaxirite i na ensariite koi go sledea vo te{kiot mig, - koga srcata na edna dru`ina me|u niv samo {to ne se pokolebaa; potoa On im prosti. On, navistina, kon niv e So~uvstvitelen i Somilosen!
118. I na trojcata koi izostanaa od vojnata: toga{ koga zemjata, i pokraj {iro~inata nejzina, im izgleda{e tesna, i koga du{ite nivni im se stesnaa, i koga pomislija deka, osven Allah, nema drugo zasolni{te. Potoa On im prosti samo za da se pokajat. Allah, navistina, e Prostuva~ i Somilosen!
119. O vernici, pla{ete se od Allah i bidete me|u iskrenite!
120. @itelite na Medina i beduinite okolu niv ne treba{e da ostanat zad pejgamberot Allahov, i da mu dadat prednost na `ivotot nivni nad `ivotot negov. Ete, zatoa na Allahoviot pat nema da im se slu~i ni `ed, ni zamor, ni glad, a nitu pak }e zazemat nekoe mesto {to }e gi razgnevi nevernicite, a nitu pak }e pretrpat ni malku nevolja od neprijatelot, a toa da ne im bide vpi{ano kako dobro delo. Allah, navistina, ne pravi da propadne nagradata za dobro~initelite,