Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
104. I po nego na sinovite Izrailovi Nie im rekovme: “Naselete ja zemjata, a koga }e dojde vetuvaweto za Ahiret, Nie }e ve dovedeme vo dru`ini!”
105. I Kur’anot Nie so vistina go objavivme. I On, tokmu, so vistina se objavuva. I tebe te isprativme samo kako radosnik i opomenuva~!
106. I Nie Kur'anot po delovi go objavuvame za da im go ~ita{ na lu|eto poleka. I go objavuvame onaka kako {to go objavuvame.
107. Ka`i: “]e veruvate vo nego ili nema da veruvate, onie so dadenoto im znaewe pred nego - koga im se ka`uva - pa|aat na sexde so licata svoi,
108. i zboruvaat: “Slaven neka e On! Gospodarot na{! Vetuvaweto na Gospodarot na{ se ostvari!”
109. I pa|aat so ~elata svoi, pla~ej}i, i On im ja zgolemuva strahopo~itta.
110. Ka`i: “Povikuvajte ‘Allah!’ Ili povikuvajte ‘Milostiv!’ I po koe bilo ime }e Go povikuvate... pa, imiwata Negovi se najubavi! Pri namazot tvoj ne izgovaraj na glas a nitu skri{no vo sebe, tuku najdi na~in me|u toa!
111. I ka`i: “Blagodarenie na Allah! Koj ne si prisvoi dete i Koj ne zema zdru`enik vo vlasta i Koj nema potreba od poddr`nik. I veli~aj Go so veli~ieto!”