Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
52. Denot vo koj On }e ve povika, pa }e mu se oyviete, zablagodaruvaj}i Mu se. ]e pomislite deka ostanavte samo malku vreme.
53. I ka`i im na robovite Moi da go zboruvaat ona {to e najdobro, za{to [ejtanot, navistina, see razdor me|u niv. [ejtanot kon ~ovekot, sekako, e neprijatel otvoren!
54. Gospodarot tvoj ve poznava najdobro. Ako posaka On }e vi se smiluva, a ako, pak, On posaka }e ve kazni. I Nie ne te isprativme kaj niv kako zakrilnik!
55. Gospodarot tvoj najdobro go znae i ona {to e na nebesata i ona {to e na Zemjata. Od pejgamberite Nie edninadrugi gi odlikuvavme, i na Davud Zebur mu dadovme.
56. Ka`i: “Povikuvajte gi onie koi gi zamisluvate za bogovi, a ne Nego, koi ne mo`at da ja otstranat nevoljata od vas, a ni da ja zamenat!”
57. Onie koi gi povikuvaat baraat sredstvo kako da dojdat poblisku do Gospodarot svoj, i se nadevaat na milosta Negova, i se pla{at od kaznata Negova. Kaznata od Gospodarot tvoj e podgotvena, navistina!
58. Nema nieden grad koj Nie ne }e go uni{time pred Denot suden ili da ne go kaznime so kazna `estoka. Toa e zapi{ano vo Knigata!
59. I ni{to ne mo`e da Ne spre~i da ispratime znamenija. Niv, osven toa, gi smetaa za la`ni i pokolenijata odamne{ni. I na Semud Nie mu dadovme kamila o~igledna... pa & napravija zulum. Znamenijata gi ispra}ame samo da zastra{ime!
60. I koga ti rekovme: “Da, Gospodarot tvoj gi opfa}a lu|eto, a sonot koj ti go poka`avme e samo isku{enie za lu|eto, a i stebloto prokolneto vo Kur’anot. I gi zastra{uvame, a golemoto nasilstvo nivno samo se zgolemuva!
61. I koga Nie im rekovme na melekite: “Padnete mu na sexde na Adem! Pa, site padnaa na sexde, osven Iblisot, koj re~e: “]e padnam li na sexde na onoj kogo go sozdade od kal?!”
62. I u{te re~e: “Smeta{ li na ovoj kogo go odlikuva nad mene? E, pa. ako me ostavi{ do Denot suden, potomstvoto negovo, osven mal broj, sekako, }e go sovladam!”
63. Re~e: “Begaj! A i onie koi }e te sledat. Pa, Xehennemot, navistina, e kaznata va{a, kaznata potpolna!”
64. I kolku mo`e{ nateraj od niv so glasot tvoj. I nateraj go karavanot tvoj kon niv, i pe{adijata tvoja... zdru`i im se i vo imotot i so decata i veti im! [ejtanot im vetuva samo izmama!
65. Ne poseduva{ mo} nad robovite Moi, navistina! Gospodarot tvoj e Dovolen Zakrilnik!
66. Gospodarot va{ e Onoj koj, za vas, go tera brodot po more za da barate od dobrinata Negova. On kon vas, navistina, e Somilosen!
67. I koga }e ve pogodi nevolja vo more is~eznuvaa onie koi gi molevte, osven Nego. I {tom }e ve spasivme so pristignuvaweto na kopno se protivevte. ^ovekot, navistina, ne priznava!