97. I pove}e ne mo`ea da pominat preku bedemot, i pove}e ne mo`ea da go probijat.
98. Re~e: “Ova e milost od Gospodarot moj. Pa, koga }e dojde vetuvaweto na Gospodarot moj i On }e go sramni so zemjata, a vetuvaweto na Gospodarot moj e vistinsko.”
99. I na Denot toj Nie }e gi ostavime da se udiraat me|u branovite, i }e duvneme vo surlata, pa Nie }e gi zbereme, site!
100. Na Denot toj, Nie }e im go obelodenime jasno Xehennemot na nevernicite,
101. na onie ~ii o~i bea pokrieni vo vrska so Opomenata i koi ni{to ne mo`ea da slu{nat.
102. Smetaat li onie koi ne veruvaat vo toa da gi zemaat robovite Moi, osven Mene, za za{titnici? Nie, navistina, Xehennemot go podgotvivme da bide prestojuvali{te za nevernicite!
103. Ka`i: “Da ve izvestime li za onie ~ii dela se naj{tetni -
104. onie ~ij trud e zaluden vo `ivotot na ovoj svet, a mislat deka, tokmu, dobro rabotat?
105. Toa se onie koi ne veruvaa vo ajetite na Gospodarot svoj, vo sredbata so Nego... pa, propadnaa delata nivni, a na Denot suden kon niv ne }e imame mera!”
106. Ete, Xehennemot e nagradata nivna zatoa {to ne veruvaa, zatoa {to ajetite Moi i pejgamberiteMoi za la`ni gi smetaa.
107. Za onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela ima, navistina, bav~i xennetski za `iveali{te,
108. vo niv za navek }e ostanat, i ne }e posakuvaat da gi promenat.
109. Ka`i: “Koga moreto bi bilo mastilo za da se ispi{at zborovite na Gospodarot moj, moreto }e se isu{i pred da se isu{at zborovite na Gospodarot moj, pa duri i da doneseme u{te edno more so mastilo, nemu sli~no.”
110. Ka`i: “Jas sum, navistina, ~ovek sli~en vam. Mi se objavuva deka va{iot Bog e eden Bog. Pa, onoj koj se nadeva vo sredbata so Gospodarot svoj, neka raboti dobro, i vo obo`avaweto neka ne Mu zdru`uva na Gospodarot svoj nikogo!”