Кур'ан-и Керим со Превод на Македонски | 4.Ен-НИСА | 13
(1-15)

''Poka`i ni go Allaha, o~igledno ''. I zaradi zulumot nivni molwa gi {ibna, i potoa prifatija tele. Po jasnotiite koi ve}e im dojdoa! I zatoa Nie im prostivme. I na Musa Nie jasen dokaz mu dadovme.

   154.   I zaradi dogovorot nivni, nad niv, Nie rid podignavme, i im rekovme: “Vlezete niz vratata ni~kum!” I im rekovme: “Ne pravete prestap za Sabota,” - i od niv Nie cvrsto go prifativme Dogovorot.

   155.   Seto toa dojde zaradi nivnoto kr{ewe na dogovorot nivni, i neveruvaweto nivno vo ajetite Allahovi i ubivaweto na pejgamberite bespravno, i zboruvaweto nivno: “Srcata na{i se zamra~eni.'' No ne! Allah niv gi zape~ati so neveruvaweto nivno. Pa, samo malkumina veruvaa,

   156.   i zaradi neveruvaweto nivno, zboruvaweto nivno i klevetite golemi za Merjem,

   157.   i zaradi izjavata nivna: “Da, nie, navistina, go ubivme Hrista,” Isa, sinot na Merjem, Allahoviot pejgamber. Ne go ubija i ne go raspnaa! Tuku toa im se pri~ini. A onie koi, navistina, ne se soglasija vo toa, vo somnenevawe se: ni{to ne znaeja za nego, samo se somnevaa... Ne go ubija sigurno,

   158.   tuku Allah go digna kon Sebe. Allah e Silen i Mudar!

   159.   I nikoj od Sledbenicite na Knigata nema sigurno da ne poveruva vo toa pred smrtta svoja; na Denot suden }e bide svedok protiv niv.

   160.   I zaradi zulumot na onie Evrei i zaradi odvra}aweto nivno od Allahoviot pat na mnogumina... Nie im gi zabranivme nekoi od dobrata koi im bea dozvoleni;

   161.   zemaa i lihva a ve}e im be{e zabraneta; i bespravno go tro{ea imotot na lu|eto. A za nevernicite od niv Nie podgotvivme kazna bolna.

   162.   No, onie koi se nurnaa vo znaewe od niv, i vernicite... veruvaat vo ona {to e objaveno do tebe i vo ona {to e objaveno pred tebe... i onie koi izvr{uvaat namaz, i koi davaat zekat, i koi veruvaat vo Allah i vo Denot suden. Nie }e im dademe nagrada golema!

   163.   Nie, navistina, ti objavivme onaka kako {to mu objavivme na Nuh i na pejgamberite po nego. Mu objavivme i na Ibrahim, i na Ismail, i na Ishak, i na Jakub, i na vnucite, i na Isa, i na Ejub, i na Junus, i na Harun; a na Sulejman i na Davud Zebur im dadovme:

   164.   ima{e pejgamberi za koi Nie ve}e ti ka`uvavme porano i pejgamberi za koi ne ti ka`uvavme. A Allah so Musa zboruva{e, sigurno -

   165.   pejgamberi, radosnici i opomenuva~i za da lu|eto nemaat po pejgamberite dokaz pred Allah. A Allah e Silen i Mudar!

   166.   No, Allah svedo~i za ona {to ti e objaveno; so Svoe znaewe go objavi. A i melekite svedo~at. A Allah e Dovolen za Svedok.

   167.   Onie, navistina, koi ne veruvaa i koi odvra}aa od Allahoviot pat ve}e talnaa po bespa}eto dale~no.

   168.   Onie, navistina, koi ne veruvaa i koi zulum pravea... nim Allah ne im prosti i ne im go poka`a patot,

нема глас