Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
158. Ka`i: "O lu|e, jas sum, navistina, pejgamber va{ - za site; vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! Nema drug bog osven Nego. On o`ivuva i On usmrtuva! Veruvajte i vo Allah i vo glasnikot pejgamber Negov, koj ne znae ni da ~ita ni da pi{uva, koj veruva i vo Allah i vo Zborot Negov i - sledete go za da bidete upateni!"
159. I me|u narodot na Musa ima{e zaednica koja kon vistinata upatuva{e i so nea pravedno postapuva{e.
160. I Nie gi razdrobivme vo dvanaeset plemiwa i dru`ini, i na Musa mu vdahnavme koga narodot negov pobara od nego da se napie voda: “Udri so stapot tvoj na karpata!” I toga{ od nea potekoa dvanaeset izvori. Sekoja dru`ina go znae{e poiloto svoe. I Nie od oblak vrz niv senki soboruvavme i prepelici i mani im ispra}avme. Jadete od dobrata so koi ve snabdevme. I nam zulum ne ni napravija tuku samite sebesi zulum si napravija!
161. I koga im be{e re~eno: “Stanuvajte vo ovaa naselba i jadete vo nea od kade sakate, i ka`ete: “Pro{ka!” - i niz vratata vlezete ni~kum: }e vi gi prostam grevovite va{i, a na dobro~initelite }e im gi zgolemime delata!
162. Pa, onie od niv koi napravija zulum, go promenija govorot: poinaku od ona {to im be{e ka`ano i, bidej}i zulum pravea, od nebo Nie kazna im spu{tivme.
163. I pra{aj gi za naselbata koja be{e smestena kraj more, koga za sabota gre{ea. Toj den koga praznuvaa im doa|aa ribite nivni, o~igledno, a toj den koga ne praznuvaa, ne im do|aa. Ete, taka Nie gi isprobavme zatoa {to rasipni~ki se odnesuvaa.
164. I koga edna zaednica me|u niv re~e: “Zo{to sovetuvate narod kogo }e go uni{ti Allah ili kogo }e go kazni so silna kazna?” Rekoa: “Za da imame opravduvawe kaj Gospodarot va{ i da bidat bogobojazlivi!”
165. I bidej}i go zaboravija ona so {to bea opomenuvani onie koi zabranuvaa zlo Nie gi izbavivme, a gi kaznivme onie koi zulum pravea so silna kazna zatoa {to rasipni~ki se odnesuvaa.
166. I bidej}i ne se pot~inija na ona {to im be{e zabraneto, Nie im rekovme: “Bidete majmuni prezreni!”
167. I koga Gospodarot tvoj vozglasi deka do Denot suden }e im isprati, sosem sigurno, nekogo koj }e gi ma~i so kazna najte{ka. Gospodarot tvoj, navistina, e brz Kaznuva~ i On, sekako, e Prostuva~ i Somilosen!
168. I Nie niv gi razdrobivme vo zaednici na zemjata. Me|u niv ima{e i dobri lu|e i lo{i lu|e. Gi isprobavme i so dobri i so lo{i raboti za da se vratat!
169. Po niv, toga{, se redea pokolenija koi ja nasledija Knigata sobiraj}i gi bezvrednite raboti na ovoj svet i govorej}i: “]e ni bide prosteno.” I ako im dojdat ne{ta {to se na niv sli~ni }e gi zemaat. Ne e li prifaten od niv Dogovorot od Knigata, za Allah da zboruvaat samo vistina i da go prou~uvaat ona {to e vo nea? Ku}ata ahiretska e podobra za bogobojazlivite. Nema li da se vrazumite!?