Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
110. i posakuva da ve istera od zemjata va{a, pa, {to nareduvate?"
111. Rekoa: "Zadr`i gi i nego i brat mu, i isprati po gradovite da se soberat;"
112. }e ti dojdat, site od niv, so vol{ebnik znalec.
113. I mu dojdoa vol{ebnicite na faraonot, i rekoa: "]e ima li za nas, navistina, nagrada ako ispadneme pobednici!"
114. Re~e: "Da, vie ste me|u bliskite, sekako!"
115. Rekoa: "O Musa, ili ti da frli{ ili pak nie da frlime?"
116. Re~e: "Frlete vie!” I bidej}i frlija o~ite na lu|eto im ma|epsaa, se ispla{ija; izvedoa vol{ebni{tvo golemo.
117. I na Musa Nie mu vdahnavme:"Frli go stapot!" I stapot negov, ete, go progolta se ona {to go izvedoa.
118. Pa, ete se slu~i vistinata i bidna ni{to`no ona {to go rabotea.
119. I toga{ tie bea pobedeni i stanaa mali.
120. I vol{ebnicite se frlija so licata nivni na zemja,
121. i rekoa: "Nie veruvame vo Gospodarot na svetovite!
122. Gospodarot na Musa i na Harun!"
123. I faraonot im re~e: “]e poveruvate li vo toa pred da vi dozvolam? Toa e edno klopko, navistina, so koe gi spletkavte vo gradot za da gi isterate od nego `itelite negovi. E pa, }e uznaete!
124. ]e vi gi ispose~am racete va{i, sosem sigurno, i nozete va{i, vkrsteni odzadi a potoa site }e ve raspnam.”
125. Onie rekoa: “Nie, navistina, se upravuvame kon Gospodarot na{!
126. Ti ni zameruva{ zaradi toa {to poveruvavme vo znamenijata od Gospodarot na{ koi, sekako, ni dojdoa. Gospodare na{, daj ni trpelivost i ovozmo`i ni da umreme kako Poslu{ni.”
127. I golemcite me|u narodot faraonov, rekoa: “]e go ostavite li Musa i narodot negov da seat bezredie na zemjata, i da ve ostavi tebe i bo`estvata tvoi?” Re~e: “]e gi ispotpeam sinovite nivni, a }e gi ostavam vo `ivot }erkite nivni za{to, navistina, na{ata mo} e nad nivnata.”
128. I Musa mu re~e na narodot svoj: "Barajte pomo{ od Allah i bidete trpelivi. Zemjata, navistina e - Allahova! So posak Svoj, od robovite Negovi, ja nasleduvaat: nagrada e za bogobojazlivite!”
129. Onie rekoa: "Bevme progonuvani i pred da ni dojde{ i po doa|aweto tvoe." On re~e: "Gospodarot va{, mo`ebi, }e go uni{ti neprijatelot va{ i }e ve postavi za halifi na zemjata pa toga{ }e vidi kako rabotite!"
130. I Nie semejstvoto faraonovo, sekako, go kaznuvavme so godini i mu gi skratuvavme plodovite za da se se}avaat.
131. Pa, koga }e im dojde{e dobro, zboruvaa: "Ova e za nas,” a ako im se slu~e{e zlo, davaa znak na Musa i na onie so nego. No, navistina, predznacite nivni se kaj Allah. Me|utoa, mnozinstvoto od niv ne znaat!
132. I onie rekoa: “I so kolku bilo znamenija da ni dojde{ za da ne ma|epsa{ nie nema da ti veruvame."
133. I toga{ Nie im isprativme i poplava i skakulci, i vo{ki, i `abi, i krv - znamenija potenko izlo`uvani. Pa, se duvaa i bea narod silni~ki.