Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
90. Golemcite od narodot negov, koi ne veruvaa, rekoa: “Ako go sledite [uajba, toga{, navistina, }e bidete me|u porazenite!”
91. I toga{ gi {ibna zemjotres, pa ostanaa vo domovite svoi, skameneti!
92. Onie koi go smetaa [uajba za la{ko - toa ne im vrede{e ni{to. Onie koi go smetaa [uajba za la{ko, tokmu, bea porazenite.
93. I toj toga{ gi zavrti ple}ite i re~e: “O narode moj, vi gi dostaviv pratenijata od Gospodarot moj i ve posovetuvav. Toga{, zo{to da se `alostam zaradi narodot neverni~ki!?”
94. I vo nieden grad Nie ne isprativme pejgamber a `itelite negovi da ne gi kaznevme so nesre}a i {teta za da bidat pot~ineti.
95. Potoa Nie nesre}ata ja zamenivme so dobro, dodeka se razmno`ija i rekoa: “I na{ite predci gi snao|a{e {teta i nesre}a.” I, toga{, Nie gi kaznivme odnenade` bez da usetat.
96. A `itelite na gradot da veruvaa i da bea bogobojazlivi Nie }e im otvorevme beri}eti i od nebo i od zemja, no la`ea, i za ona {to go spe~alija, Nie gi kaznivme.
97. Pa, sigurni li se `itelite od gradot deka nema da gi {ibne nesre}a od Nas dodeka se vo domovite, spiej}i,
98. ili, pak, sigurni li se `itelite na gradot deka nema da gi {ibne nesre}a vsrede den, igraj}i.
99. Pa, sigurni li se vo kaznata Allahova? Vo kaznata Allahova sigurni se lu|eto porazeni!
100. Ne li se upateni kon toa onie koi ja nasleduvaat zemjata, po onie koi `iveeja na nea - deka, dokolku sakame, Nie }e gi pogodime so nesre}a zaradi grevovite nivni i deka }e gi zape~atime srcata nivni, pa, onie ne slu{aat.
101. Ete, toa se gradovi za ~ii slu~ki Nie ti ka`uvame. Nim im doa|aa, sekako, pejgamberi so jasnotii, no ne veruvaa vo ona {to go smetaa za la`no od porano. Ete, taka Allah gi zape~atuva srcata na nevernicite!
102. I kaj mnozinstvoto od niv Nie ne najdovme ni{to od Dogovorot, a, sosem sigurno, vidovme deka mnozinstvoto od niv se rasipani.
103. I po niv, potoa, Nie go isprativme Musa so znamenija Na{i, do faraonot i golemcite koi bea so nego... pa, zulum napravija. Toga{, pogledni kakva be{e kaznata za bezrednicite!
104. I Musa re~e: “O faraone, jas sum, navistina, pejgamber od Gospodarot na svetovite!”
105. Izvesno e deka jas za Allah zboruvam samo vistina. Vi dojdov so objasnuvawe od Gospodarot va{. Pa, isprati gi so mene sinovite Izrailovi!
106. Re~e: “Ako si dojden so znamenie, toga{, poka`i go, ako si me|u iskrenite!”
107. I toga{ go frli Musa svojot stap i ete, o~igledno, zmija!
108. I ja izvadi rakata i taa, ete, za gleda~ite, stana bela.
109. Golemcite od narodot faraonov, rekoa: “Ovoj, navistina, e vol{ebnik znalec,