134. A koga }e im se slu~e{e kazna, zboruvaa: "O Musa, povikaj go za nas Gospodarot tvoj po vospostaveniot dogovor so tebe. A dokolku ja otstrani{ od nas kaznata }e ti veruvame, sekako, i }e gi ispratime so tebe sinovite Izrailovi."
135. I bidej}i Nie ja otstranivme kaznata od niv do rok do koj mo`at da izdr`at, - onie vedna{ go raskinaa dogovorot.
136. Nie im se odmazdivme, toga{, so toa {to v more gi potopivme za{to onie, navistina, gi smetaa za la`ni znamenijata Na{i i gi zanemaruvaa.
137. A na lu|eto koi bea ve}e isto{teni Nie im gi ostavivme vo nasledstvo isto~nite i zapadnite delovi na zemjata: gi blagoslovivme. I se ispolni ubaviot zbor na Gospodarot tvoj za decata Izrailovi, za{to bea trpelivi. I Nie go poravnivme so zemja ona {to go grade{e faraonot i narodot negov, i ona {to go yidaa.
138. A sinovite Izrailovi Nie gi pominavme preku more. I taka naidoa na lu|e oddadeni na kipovite nivni. Rekoa: “O Musa, napravi ni bo`estvo kako {to e bo`estvoto nivno!” Re~e: “Vie ste, navistina, lu|e neznaenkovcite!”
139. I }e bide uni{teno ona vrz {to se potpiraat, navistina! I }e bide ni{to`no ona {to go rabotea, sigurno!
140. Re~e: "Pokraj Allah li barate drug bog? On ve odlikuva nad lu|eto!"
141. I koga Nie ve izbavivme od semejstvoto faraonovo koe postojano vi opredeluva{e kazna pakosna, ubivaj}i gi va{ite sinovi, a, ostavaj}i gi vo `ivot va{ite }erki... vo toa, ete, imavte, od Gospodarot va{, beqa golema!
142. I Nie mu vetivme na Musa triesetno}na sredba, i dodadovme u{te deset, pa stanaa ~etirieset za da se ispolni ~asot za sredbata opredelen: so Gospodarot negov. I Musa mu re~e na bratot Harun: “Bidi moj naslednik, za narodot moj! Vospostavuvaj red! I ne sledi go patot na bezrednicite!”
143. I bidej}i Musa dojde vo ~asot Na{ opredelen, vo koj Gospodarot zboruva{e so nego, re~e: “O Gospodare moj, poka`i mi se da Te vidam!” Re~e: “Nikoga{ nema da Me vidi{! No, pogledni go ridot. Ako ostane tuka kade {to e - }e Me vidi{. I bidej}i Gospodarot negov mu se predo~i na ridot i On go zdrobi ridot a Musa se onesvesti. I {tom dojde pri svest, re~e: “Slaven bidi, pokajuvaweto Tebe Ti go upatuvam i jas sum prv me|u vernicite!”
144. Allah re~e: “O Musa, Jas, navistina, te odlikuvav nad lu|eto i so pratenijata Moi i so Zborot Moj. Pa, prifati go ona {to ti go dadov i bidi me|u blagodarnite!
145. I Nie na plo~ite mu napi{avme uka za s# i potenko objasnuvawe za se. Prifati go, toga{, so volja i nareduvaj mu na narodot tvoj, taka {to }e gi prifati na najdobar na~in; i }e im go poka`am Domot na rasipanite.
146. ]e gi odvratam od znamenijata Moi onie koi bespravno se duvaat po zemjata. I sekoe znamenie da go vidat vo nego ne }e veruvaat. Ako go vidat patot vistinski ne }e go prifatat. A ako, pak, go vidat patot lo{ go prifa}aat. Ete, toa zaradi {to gi smetaa za la`ni znamenijata Na{i i {to gi zanemaruvaa.