Кур'ан-и Керим со Превод на Македонски | 11.ХУД | 7
(1-8)

      91. Tie rekoa: "O [uajb, nie ne razbirame mnogu od ona {to ti go zboruva{; i te gledame me|u nas kako slab, i da ne e rodninata tvoja, }e te kamenuvame. Ti ne si vo odnos na nas jak."

     92.   Toj re~e: "O narode moj, zarem rodninata moja vi e poblisku od Allah? A vie Nemu mu gi svrtivte ple}ite. Gospodarot moj, navistina, go opfa}a ona {to go rabotite.

     93.   O narode moj, rabotete onolku kolku {to e vo mo`nost va{a, a i jas, navistina, }e si rabotam. ]e uznaete komu }e mu dojde kaznata, koj }e bide porazen, i koj e la{ko. O~ekuvajte a i jas, navistina, }e o~ekuvam so vas!”

     94.   I bidej}i stapi naredbata Na{a go spasivme [uajba i onie koi veruvaa so nego, so milosta Na{a, a onie koi zulum napravija gi pogodi stra{en glas pa, ostanaa vo domovite svoi, skameneti,

     95.   kako i da ne bea nikoga{ vo niv. Daleku neka e Medjen kako {to se i oddale~i i Semud!

     96.   I ve}e Musa Nie go isprativme so znamenijata Na{i i so jasna vlast,

     97.   do faraonot i golemcite negovi. Pa, ja sledea naredbata na faraonot. A naredbata na faraonot ne e upatuva~ka.

     98.   Faraonot na Denot suden }e go predvodi narodot svoj, i }e go nurne vo ognot. E, samo kolku e lo{o mestoto kade {to }e bidat nurnati!

     99.   I na ovoj svet i na onoj svet }e bidat zdru`eni so prokletstvoto, e, samo kolku lo{o }e im bide dadenoto im sleduvawe!

   100.   Ete, toa se nekoi od ka`uvawata za naselbite za koi Nie ti ka`uvame od koi nekoi postojat a nekoi se snemani.

   101.   I Nie ne im napravivme zulum, tuku samite sebesi zulum si napravija. I bo`estvata do koi se povikuvaa, a ne povikuvaj}i se na Allah, vo ni{to ne im bea pri pomo{, za{to stapi naredbata od Gospodarot tvoj. I onie samo propa|aweto im go zgolemuvaa!

   102.   Ete, toa e kaznata od Gospodarot tvoj koga gi kaznuva naselbite koi se zulum}arski. A kaznata Negova, navistina, e bolna i silna!

   103.   Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za onoj koj se pla{i od kaznata na Ahiret. Ete, toa e Den vo koj lu|eto }e bidat zbrani; ete, toa e Den vo koj }e prisustvuvaat site!

   104.   I samo za opredeleno vreme Nie go zadocnuvame.

   105.   Den vo koj }e se stigne: nikoj ne }e zboruva osven po odobrenieto Negovo. Pa, nekoi me|u niv }e bidat nesre}ni a nekoi sre}ni.

   106.   [to se odnesuva do nesre}nicite onie }e bidat vo ognot i vo nego te{ko }e di{at i te{ko }e lelekaat.

   107.   I vo nego za navek }e ostanat s# dodeka traat nebesata i Zemjata, osven so posak na Gospodarot tvoj. Gospodarot tvoj, navistina, go raboti ona {to posakuva!

108 [to se odnesuva do sre}nite... pa, onie }e bidat vo Xennetot i vo nego za navek }e ostanat se dodeka traat nebesata i Zemjata, osven so posak od Gospodarot tvoj. Davawe }e bide toa neograni~eno.

   109.   I ne bidi, toga{, pri somnenie vo vrska so ona {to go obo`avaat. Obo`avaat samo kako {to obo`avaa predcite nivni od porano. I bez da im se skrati Nie }e im go dademe zaslu`enoto.

нема глас