56. I Nie ve}e site dokazi na faraonot mu gi predo~ivme... koga, ete, gi smeta{e za la`ni i gi otfrli.
57. Re~e: “Ni dojde li, o Musa, da ne istera{ od zemjava na{a so vol{ebni{tvoto tvoe.
58. I Nie }e ti podgotvime vol{ebni{tvo, sosem sigurno, na ova sli~no. Odredi me|u nas i me|u tebe sredba koja ni nie ni ti ne }e ja otka`eme, i na isto mesto.”
59. Re~e: “Vreme za sredbata va{a neka bide denot na znameto, i lu|eto neka se zberat nautro!”
60. I faraonot si zamina, gi sobra vol{ebnicite svoi i potoa, ete, pak se vrati.
61. Musa im re~e: “Te{ko vam! Ne frlajte laga vrz Allah, za{to }e ve uni{ti so kaznata. Propadna onoj {to izmisluva{e lagi, sekako!”
62. I onie, {epotej}i ne~ujno, preraspravaa ednisodrugi za rabotata svoja.
63. Rekoa: “Ovie dvajca se vol{ebnici koi sakaat da ve isteraat, so vol{ebni{tvoto svoe, od zemjata va{a, i da vi go odzemat Patot va{ primeren.
64. Pa, soberete gi itrinite va{i a potoa dojdete edenzadrug. Da, denes }e bide spasen onoj koj }e pobedi!”
65. Rekoa: “O Musa, ili ti }e frli{ ili, pak, nie }e frlime prvi.”
66. Re~e: “Ne, frlete vie!” Ete, ja`iwata nivni i stapovite nivni, mu se pri~ini deka trgnaa od vol{ebni{tvoto svoe.
67. I Musa, toga{, vo sebesi po~uvstvuva strav nekakov.
68. Nie rekovme: “Ne pla{i se, ti, navistina, }e pobedi{!”
69. I frli go ona {to e vo desnata raka tvoja: toa }e go goltne ona {to go napravija. Ona {to onie go napravija, navistina, e itrina vol{ebnikova. A vol{ebnikot ne }e uspee i kade bilo da se najde!”
70. I vol{ebnicite padnaa so licata na zemja, velej}i: “Nie veruvame vo Gospodarot i na Harun i na Musa!”
71. Re~e: “Mu poveruvavte li pred da vi dozvolam? Toj, navistina, e pogolem od vas, koj ve pou~i vo vol{ebni{tvoto. Pa, sigurno }e vi gi ise~am i racete va{i i nozete va{i, vkrsteni odzadi i }e ve raspnam po vetkite urmini i sigurno }e uznaete koj od nas e posilen i poistraen kaznuva~?”
72. Rekoa: “Nema da ti dademe prednost nad jasnotiite {to ni dojdoa i nad Onoj koj ne sozdade. Pa, re{i za ona za {to mo`e{ da re{i{. Ti re{ava{ samo za ona {to e, navistina, od `ivotot na ovoj svet.”
73. “Da, nie veruvame vo Gospodarot na{; da, }e ni gi prosti grevovite na{i i vo vol{ebni{tvoto vo koe ti n# prisili. Allah najdobro nagraduva i najdolgo kaznuva!
74. Da, na silnikot koj }e dojde kaj Allah }e mu pripadne Xehennemot; vo nego ne }e umira i ne }e `ivee.
75. A na vernicite koi }e dojdat kaj Allah, koi rabotea dobri dela... ta, }e im pripadnat stepeni visoki:
76. bav~i xennetski na Adn, me|u koi reki te~at i vo niv za navek }e ostanat. Ete, toa e nagrada za onoj koj e ~ist.