Türkçe
English
العربية
Pyccĸий
français
Deutsch
Español
italiano
中文
日本語
Қазақ
Кыргыз
o'zbek
azərbaycan
Türkmence
160. osven onie koi, navistina, }e se pokajat i koi }e se popravat i toa o~igledno }e go napravat: nim }e im prostam. Jas sum Prostuva~ i Somilosen!
161. Onie koi ne veruvaat i umrat, a nevernici se, vrz site niv }e se razlee prokletstvoto Allahovo, i prokletstvoto od melekite i od site lu|e,
162. onie vo nego za navek }e ostanat i kaznata ne }e im stivnuva a nitu, pak, }e im se dade rok.
163. I va{iot Bog e eden Bog. Nema drug Bog osven Nego. On e Milostiv i Somilosen!
164. Vo sozdavaweto na nebesata i na Zemjata, vo smenuvaweto na no}ta i denot, vo brodot koj plovi po more natovaren so ona {to im koristi na lu|eto, i vo do`dot {to Allah go spu{ta od nebo so {to ja o`ivuva zemjata po mrtviloto nejzino i po koja rasfrla `ivotni sekakvi, i vo promenata na vetrovite, i vo oblacite koi se vijat me|u neboto i Zemjata... navistina, ima znamenija za onie koi sfa}aat!
165. Me|u lu|eto ima i takvi koi, pokraj Allah, prifatija drugi zdru`enici, qubej}i gi kako {to se qubi Allah. A onie koi veruvaat pocvrsto go qubat Allaha. I koga zulum}arite bi videle, a bidej}i kaznata }e ja vidat, kolkava e samo mo}ta koja Nemu mu pripa|a! A Allah, navistina, e Silen Kaznuva~,
166. koga }e se oddelat onie koi {to se sledat i onie {to sledat, i koga }e im se prekinat pri~inite za koi se zdru`uvaa... }e ja zdogledaat kaznata,
167. i koga onie {to gi sledat }e re~at: “E, koga povtorno bi o`iveale, od niv da se oddale~ime kako {to tie od nas se oddale~ija. I ete, taka, Allah im gi poka`uva delata nivni za koi }e pretrpat {teti, i onakvite ne }e izlezat od ognot.
168. O lu|e, jadete od ona {to e na zemjata, {to e halal i {to e prijatno. I ne sledete gi stapalkite {ejtanovi! Toj vi e o~igleden neprijatel!
169. Toj samo zlo i sramno delo zapoveda i za Allah da go zboruvate ona {to ne go znaete.
170. I koga }e im se re~e: ''Sledete go ona {to go objavi Allah!'' Tie velat: ''No, ne! Nie go sledime ona {to go zateknavme od predcite na{i!'' I toga{ li koga pretcite nivni ne sfa}aa ni {to i ne se upatuvaa?!
171. Onie koi ne veruvaa se sli~ni na su{testvo koe ni{to ne slu{a, osven povik i glas; i gluvi se, i slepi se, i nemi se, ne sfa}aat!
172. O vernici, jadete od dobrodetite so koi Nie nafaka vi dadovme i na Allah bidete blagodarni. Samo Nego treba da go obo`avate!
173. On vi zabranuva, navistina, i mr{a, i krv, i svinsko meso, i ona {to e zaklano vo drugo ime, a ne vo imeto na Allah. A onoj {to }e bide prisilen, ne so `elba i ne od navika, toga{, nema grev. Allah, navistina, e Prostuva~ i Somilosen!