50. i koga moreto Nie go razdelivme zaradi vas, pa, vas spasuvaj}i ve, a lu|eto faraonovi, pred o~ite va{i, potopuvaj}i gi,
51. i koga na Musa ~etirieset no}evni vetuvawa Nie mu ispolnuvavme - vie vo otsustvo negovo, tele obo`avavte i ete, taka, zulum sebesi si napravivte,
52. a potoa Nie vi prostivme samo da se zablagodaruvate;
53. i koga na Musa Nie Kniga mu dadovme, Oddeluva~ na vistinata od nevistinata, za da bidete upateni.
54. i koga Musa mu re~e na narodot svoj: “O narode, kon sebesi zulum si napravivte, navistina, so toa {to tele obo`avavte, zatoa, pak, pokajanie kon Sozdatelot va{, upatete i svoeto podlo sebe, ubijte go! Toa, kaj Sozdatelot va{, vi e podobro. Pa, On }e vi prosti. On e Prostuva~ i Somilosen!
55. I koga na Musa vie mu rekovte: ''Ne }e ti veruvame s# dodeka Allaha o~igledno ne go vidime!'' - pa, molwa ve {ibna dodeka gledavte,
56. a po smrtta va{a Nie ve o`iveavme za da se zablagodaruvate.
57. I Nie od oblakot ladovina vi napravivme, i mana i prepelica vi isprativme. I jadete od dobrata so koi nafaka vi dadovme. I nam zulum ne ni napravija, tuku samite sebesi zulum si napravija;
58. i koga Nie rekovme: ''Vlezete vo gradot ovoj, i jadete, toga{, {to sakate i kolku {to sakate; vlezete niz portata ni~kum, i re~ete: ''Pro{tenie!'' Nie }e vi gi prostime grevovite va{i, a na dobro~initelite }e im dademe i pove}e od toa.''
59. Pa, zulum}arite go zamenija ka`aniot im Zbor so onoj {to im be{e ve}e ka`an, a na onie koi bea zulum}ari... kazna od nebo gi pogodi zatoa {to bea rasipani,
60. i koga Musa na narodot svoj se mole{e voda da se napie, Nie, toga{, rekovme: “Udri so stapot tvoj na kamenot!” - i od nego dvanaeset izvori potekoa, i sekoja dru`ina ve}e znae{e od koj izvor da pie. Jadete i pijte od nafakata Allahova i ne ru{ete po zemjata kako bezrednicite!
61. I koga vie rekovte: “O Musa, nie ne mo`eme edna hrana da podneseme: pa, upati molba vo ime na{e, do Gospodarot tvoj da ni pronikne od toa {to zemjata ~ini da ‘rti: rastenija, krastavi~ki, luk, le}a i kromid!” Toj re~e: “Barate li da go zamenite ona {to ~ini so ona {to ne ~ini? Odete vo Misir, pa tamu }e imate s# {to }e posakate, navistina!” I nema{tija i poni`uvawe se isipaa vrz niv; go predizvikaa Allahoviot razgnev za{to ne veruvaa vo ajetite Allahovi, navistina! I bespravno gi ubivaa pejgamberite, navistina! I za{to neposlu{ni bea, i za{to vo zlodelata preteruvaa, navistina!
62. A onie, pak, koi veruvaa - Evrei, hristijani i Sabejci - i onie koi veruvaa vo Allah i vo Denot ahiretski, i koi rabotea dobri dela - pa, za niv ima nagrada kaj Gospodarot svoj, navistina! Onie ne }e stravuvaat i ne }e taguvaat!