64. A po toa ple}ite gi svrtevte pa, da ne be{e Allahovata dobrina kon vas i milosta Negova, }e bevte me|u porazenite, sigurno!
65. Ve}e uznavte za onie od vas koi za Sabota zgre{ija, i toga{ Nie im rekovme: “Bidete majmuni prezreni!”
66. Za sovremenicite i pokolenijata, toga{, Nie odredivme toa da bide Opomena golema, a Uka za bogobojazlivite.
67. I koga Musa mu re~e na narodot svoj: ''Da, Allah, navistina, vi naredi da zakolete krava.'' Rekoa: ''Si igra{ li ti so nas?'' Re~e: ''Da Allah ne dade da bidam me|u neznaenkovcite!''
68. Rekoa: ''Upati molba, vo na{e ime, do tvojot Gospodar, da ni objasni {to e problemot so nea?'' Re~e: ''On, navistina, veli deka taa ne e nitu stara a nitu, pak, mlada, tuku sredna: pa, izvr{ete go ona {to vi se zapoveda!''
69. Rekoa: “Upati molba, vo na{e ime, do tvojot Gospodar, da ni objasni kakva e nejzinata boja.” Re~e: “On, navistina, veli deka kravata treba da bide otvoreno `olta, taka {to nejzinata boja }e im se dopadne na gleda~ite.”
70. Rekoa: “Upati molba, vo na{e ime, do tvojot Gospodar, kakva treba da bide kravata: nam kravite sli~ni ni izgledaat i nie so posak Allahov, sekako, }e ja prepoznaeme.”
71. Re~e: ''On veli deka taa krava ne treba da bide isto{tena - navistina! - od orawe ili, pak, izmorena od navodnuvawe; treba da bide ~ista, bez nikakva mana.'' Rekoa: ''E, sega vistinata ja ka`a!” Pa, ja zaklaa i samo {to toa ne go napravija!
72. I koga ubivte eden ~ovek, toga{, karaj}i se za toa, i koga Allah go obelodeni ona {to gi krievte -
73. toga{ Nie rekovme: “Udrete go so eden nejzin del; ete, taka, Allah gi o`ivuva mrtvite i ete, taka, On gi poka`uva znamenijata Svoi za da se vrazumite.”
74. Bidej}i srcata va{i zatvrdnaa kako kamen ili kako ne{to u{te potvrdo... a me|u kamewata ima i takvi od koi reki te~at, a ima i takvi koi pukaat i od niv voda pote~uva, a i kamewa takvi koi, pla{ej}i se od Allah, se kr{at, navistina! I Allah ne e nevnimatelen kon ona {to go rabotite!
75. A o~ekuvate li da vi veruvaat, taka kako {to vie veruvate, a ve}e nekoi nivni dru`ini go slu{aa Govorot Allahov a potoa, bidej}i go razbraa, znaej}i go iskrivija.
76. I koga }e gi sretnat onie koi veruvaat, velat: “Nie veruvame”, a koga, pak, vo samost }e se zdru`at, velat: “]e im zboruvate li za ona {to Allah vi go otkri, za da bide toa kaj Gospodarot va{ dokaz protiv vas?” Nema li da se vrazumite?!
77. Ne znaat li deka Allah, navistina, go znae i ona {to go krijat i ona {to go obelodenuvaat?
78. Me|u niv ima i nepismeni koi ne ja znaat Knigata; znaat samo da gataat, i, tokmu, zamisluvaat deka znaat.
79. Te{ko na onie koi pi{uvaat knigi so racete svoi za po toa da re~at: ''Ova e od Allah'' - za da pribavat malku korist; i te{ko na onie koi so svojata raka pi{uvaat takvo ne{to, i te{ko nim koi na takov na~in pe~alat!